To ustreza predvsem zmagovalcu Britancu Chrisu Froomu, ki bo po zmagah 2013, 2015 in 2016 lovil še svoj četrti naslov.

Začetek Toura 2017 bo 1. julija v Düsseldorfu, 104. francoska pentlja pa bo dolga 3.516 kilometrov. Na dirki je le pet pravih gorskih etap, kar je manj kot letos. "Traso dirke smo zasnovali tako, da jo bo osvojil pravi šampion," je dejal direktor Toura Christian Prudhomme, ki pa ni želel razkriti imen favoritov.

Gorske etape sito za prave šampione
Dirka se bo začela s 13-kilometrsko vožnjo na čas in bo ponudila svetovnemu prvaku Tonyju Martinu možnost, da si nadene rumeno majico pred domačimi navijači; dirka se bo prvič v 30 letih začela v Nemčiji. Ker se bo dirka začela na severu, je Prudhomme pojasnil, da bo imela trasa bolj obliko črke J, da se bo skoraj popolnoma ognila severnemu in zahodnemu delu Francije ter da bo vstopila na francosko ozemlje skozi Belgijo. Ima devet ravninskih etap, pet hribovitih, ki naj bi malo premešale vrstni red, pet pravih gorskih, ki naj bi bile sito za prave šampione. Predzadnji dan se bo kronometer, ki bo dolg le 23 km, začel na nogometnem stadionu Velodrome v Marseillu. In v nasprotju z vsemi prejšnjimi dirkami tokrat ne bosta več kot dve gorski etapi zapored.

Katera etapa bo najtežja?
Najtežja etapa Toura se na papirju zdi 214 km dolga pirenejska etapa od Paua do Peyragudesa, kjer so snemali enega od filmov o Jamesu Bondu, ki se konča z vzponom na vrh, ki je skupno peti vzpon dneva. Že naslednja, 13. etapa, pa je popolnoma drugačna - 100 kilometrov od Saint Gironsa do Foixa; konča se s 27 km dolgim spustom.

Nekateri vzponi zaprti za gledalce
Tour 2017 pa prinaša še eno dobro novico za Frooma: okoli 10 km po gorskem terenu, kjer so ključni taktični vzponi, bo zaprtih za gledalce. Britanec ne bo nikoli pozabil nesreče, ki so jo ob vzponu na Mont Ventoux letos zakuhale množice navijačev. Dve alpski etapi 17. in 18. dan Toura se končata na vrhu Izoard. Najbolj gledana od vseh etap pa je zadnja 23. julija, izlet do Pariza in 10 krogov po Elizejskih poljanah, ki jo običajno dobijo najboljši šprinterji, kot so Mark Cavendish, Andre Greipel ali Marcel Kittel. Med najboljše sodi tudi Peter Sagan.