Vprašanja in odgovori

Dodatna vprašanja
Besednjak



Kaj je DVB-T?

DVB-T je sistem prizemne digitalne televizije.

Kratica DVB-T predstavlja angleški izraz "Digital Video Broadcasting – Terrestrial", kar pomeni prizemna digitalna video radiodifuzija.

  • Prizemna radiodifuzija pomeni, oddajanje radijskega signala z oddajnikov na tleh. Običajno gre za antenski stolp, na katerega so pritrjene oddajne antene.
  • Digitalna video radiodifuzija je prenašanje žive slike, zvoka ter dodatnih informacij v digitalni obliki preko radijskega signala.



Prednosti digitalne televizije so predvsem:

  • odpornost na motnje pri sprejemu
  • več TV programov znotraj enega televizijskega kanala
  • možnost dodatnih storitev
  • možnost širokozaslonskega formata
  • možnost oddajanja signalov televizije visoke ločljivosti (HD)
  • učinkovita raba radiofrekvenčnega spektra (enofrekvenčna omrežja)


Odpornost na motnje pri sprejemu
DVB-T odlikuje zmožnost zelo učinkovitega izločanja motenj na sprejemu. Kakovost prikaza slike in predvajanja zvoka je neodvisna od motenj, dokler le te ne presežejo zgornje meje. Ta meja je v primerjavi z analogno televizijo občutno višja.
V praksi to pomeni boljše pokrivanje omrežja ter nižje oddajne moči.


Več TV programov znotraj enega televizijskega kanala
Število programov je odvisno od načina modulacije, kodiranih in kompresijskih postopkov itd. Pričakujemo, da bo možno z razvojem tehnologije kodirnikov oddajati vse več programov v enem kanalu.

[na vrh]

Kje je možno sprejemati signal DVB-T?

Informacije o možnosti sprejema najdete v rubriki 'Možnost sprejema'.

[na vrh]

Kaj je Multipleks A, Multipleks C?

Posamezni multipleks predstavlja eno DVB-T omrežje.
Posamezni multipleksi (omrežja) oddajajo na ločenih kanalih/frekvencah, ter imajo približno enako kapaciteto za prenos vsebine (TV programov).
V Sloveniji imamo dva delujoča DVB-T multipleksa; multipleks A, v katerem prenašamo Slovenske nacionalne TV programe ter multipleks C, ki je namenjen komercialnim TV programom.

Do nadaljnega je mogoče prek multipleksa C spremljati tudi nacionalne programe TV SLO1, TV SLO2 in TVSLO3 v SD-ločljivosti.

[na vrh]

Kakšen DVB-T sprejemnik potrebujem?

DVB-T lahko sprejemamo na več načinov:

  1. S televizijskim sprejemnikom, ki ima vgrajeno DVB-T enoto z dekodirnikom za MPEG 4.
  2. Z zunanjo DVB-T enoto (»set-top box«), ki jo vključimo med sprejemno anteno ter katerikoli televizijski aparat s SCART vmesnikom. Zunanja enota mora imeti vgrajen MPEG 4 dekodirnik.
  3. Preko računalnika z vgrajenim ali dodanim DVB-T (MPEG 4) sprejemnikom.
    Opozorilo: Za zadovoljiv sprejem s tovrstnim sprejemnikom je potreben bistveno močnejš signal, kakor za sprejem z usmerjeno strešno anteno.
  4. Za sprejem HDTV potrebujemo opremo, ki podpira prikaz slike v HD kakovosti. To je lahko:
    • Samostojni DVB-T televizijski sprejemnik z oznako "HD-ready".
    • Katerikoli "HD-ready" TV sprejemnik, priključen na zunanji (»set-top box«) DVB-T sprejemnik, ki mora pravtako podpirati HD vsebino.


Pomembno! Pri izbiri DVB-T sprejemnika moramo biti pozorni na način dekodiranja. Obvezno mora biti MPEG 4.

Ustreznost DVB-T sprejemnika
Ministrstvo za gospodarstvo je pooblastilo ustanovo Sintesio za podeljevanje pravice do uporabe celostne podobe promocije digitalne radiodifuzije v Sloveniji. V okviru te dejavnosti, podjetje Sintesio izvaja tudi postopek ugotavljanja skladnosti tehničnih karakteristik sprejemnikov z tehničnimi speficikacijami za slovenski trg. Na njihovi spletni strani si lahko ogledate preglednico sprejemnikov, ki so prestali preizkus ustreznosti.

Sprejemnike ki so prestali omenjeni preizkus ustreznosti, boste v trgovini prepoznali po nalepki 'Digi', prikazani na levi.

[na vrh]

Katere programe lahko spremljam preko DVB-T?

Oglejte si seznam televizijskih programov.

[na vrh]

Zakaj so komercialni programi le v multipleksu C?

Državni zbor Republike Slovenije je v letu 2012 sprejel spremembo Zakona o digitalni radiodifuziji, ki prepoveduje oddajanje komercialnih programov na multipleksu A. 14. oktobra 2013 je pričel multipleks C z rednim obratom, zato od tega datuma dalje komercialnih programov v multipleksu A ni več.

[na vrh]

Zakaj multipleks C nima enake pokritosti, kakor multipleks A?

RTV Slovenija je operaterstvo multipleksa C pridobila na javnem razpisu, ki ga je v letu 2012 izvedla Agencija za pošto in elektronske komunikacije. Skladno z zahtevami razpisa omrežje multipleksa C pokriva najmanj 96% slovenskih gospodinjstev.

[na vrh]

Ali se bo pokritost multipleksa C v prihodnosti razširila?

Omrežje multipleksa C je možno tudi razširiti, s čimer pa se morajo strinjati vsi komercialni programi, ki bodo v multipleksu C. Razširitev omrežja multipleksa C na nepokrita območja bomo izvedli na zahtevo izdajateljev komercialnih programov, ki se bodo oddajali v omrežju multipleksa C.

[na vrh]

Tehnični parametri DVB-T signala

 Multipleks AMultipleks C
Bitna hitrost (Bitrate): 19,91 Mb/s 22,39 Mb/s
Kodno razmerje (FEC): 2/3 3/4
Zaščitni interval (Guard interval): 1/4 1/4
Način dela (Mode): 8k 8k
Modulacija: 64 QAM 64 QAM

[na vrh]

Kodiranje slike in zvoka

 Multipleks AMultipleks C
Slika: MPEG-4 MPEG-4
Zvok: ISO/IEC 11172-3 (MPEG-1/II) ISO/IEC 11172-3 (MPEG-1/II)

[na vrh]

Kakovost slike in zvoka

Kakovost slike in zvoka v digitalni televiziji je odvisna od učinkovitosti kodirnih postopkov ter količine bitnega pretoka, dodeljenega posameznemu programu.
Digitalna televizija omogoča prenos slike in zvoka višje kakovosti v primerjavi z analogno tehniko. Vendar prenos večjega števila programov znotraj enega DVB-T kanala pomeni delitev skupne količine bitnega pretoka med posamezne programe. Manjši bitni pretok za posamezni program pa zahteva močnejšo kompresijo, kar znižuje kakovost slike.

[na vrh]

Kdaj bo DVB-T oddajan v formatu 16:9?

Format slike je odvisen od tega, kako je vsebina posneta. Zato so nekatere oddaje v formatu 4:3, druge pa v formatu 16:9.

[na vrh]

Od 11. 6. 2018 bodo nacionalni TV programi na MUX-A na voljo le še v HD kakovosti. Kaj moram storiti, da jih bom lahko sprejemal?

11. 6. 2018 ob 10.uri bomo na MUX-A TV programe SLO1, SLO2 in SLO3 prenehali oddajati v SD kakovosti. Sprejem le teh bo na MUX-A možen le še v HD kakovosti.

Do nadaljnjega je mogoče nacionalne programe TV SLO1, TV SLO2 in TVSLO3 v SD-ločljivosti spremljati prek MUX-C.

 

Kako preverim, ali moj sprejemnik predvaja HD sliko?

HD programe oddajamo že sedaj, zato lahko preverite, ali vaš sprejemnik predvaja HD sliko. Na seznamu programov poiščite SLO1 HD, SLO2 HD ali SLO3 HD. Če sprejemnik te tri programe pravilno prikazuje, potem menjava sprejemnika ni potrebna. V nasprotnem primeru bo potrebno priskrbeti novejši (HD) DVB-T sprejemnik.

 

Kaj moram še storiti 11. 6. 2018?

11. 6. 2018 ob 10.uri se bo seznam programov spremenil, zato bo pri večini DVB-T sprejemnikov potrebno ponovno samodejno iskanje programov, da bodo sprejemniki lahko "ugotovili" spremembo oziroma novo stanje. Gre za isti postopek, kakor ob prvem priklopu sprejemika.

[na vrh]

Dodatna vprašanja:

Dodatna vprašanja naslovite na elektronski naslov oddajniki@rtvslo.si

Besednjak:

Analogno
pomeni kontinuirano, zvezno, ustrezno. Beseda izvira iz grščine. Analogni signali se zvezno spreminjajo po amplitudi in času.

Antena
je naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov.
V radiodifuziji se za sprejem najpogosteje uporabljajo Yagi antene. Število elementov antene praviloma določa dobitek antene.
Sprejemne antene za televizijo so lahko ozkopasovne (kanalne) ali širokopasovne. Ozkopasovne omogočajo optimalni sprejem enega ali nekaj sosednjih kanalov, širokopasovne pa omogočajo sprejem večjega števila kanalov oziroma celotnega frekvenčnega pasu (npr. VHF ali UHF pas).

Antenski ojačevalniki in filtri
Če imate pri sprejemu težave, si lahko pomagate s posebnimi antenskimi ojačevalniki. Ti so lahko širokopasovni in lahko prenašajo ter ojačujejo večje število kanalov ali ozkopasovni za posamezen kanal.

Audio
latinska beseda audio pomeni "slišim". Z izrazom audio označujemo snemanje, prenos, obdelavo in predvajanje zvokov in glasbe.

Bit
je najmanjša enota informacije. En bit je binarno število ('0' ali '1').

Bitna napaka
je razmerje med številom napačno sprejetih bitov in celotnim številom sprejetih bitov.

Bitna hitrost
je število prenesenih bitov v časovnem obdobju, navadno v sekundi (npr. Mbit/s).

Buket
v francoščini pomeni šopek. Programski buket v radiodifuziji pomeni združek programov enega ali več ponudnikov programov.

Digitalna modulacija pri DVB-T
Pri DVB-T oddajanju lahko izbiramo med modulacijami: QPSK, 16 QAM in 64 QAM. Kvadraturna amplitudna modulacija QAM (Quadrature Amplitude Modulation) je kombinacija amplitudne ter fazne modulacije in omogoča razmeroma visoke bitne hitrosti. Vsak sprejemnik sam ugotovi način modulacije in se samodejo ustrezno nastavi.

DVB-T adapter (STB - "Set-Top Box")
je posebna naprava, ki jo postavimo na ali ob naš sprejemnik in ima možnost sprejema DVB-T signala. Adapter povežemo na TV sprejemnik preko SCART priključka. Obstoječi antenski kabel, priključen na TV sprejemnik, pretaknemo na antenski priključek DVB-T adapterja.

HD
Kratica angleškega izraza "High-Definition". V slovenščini to pomeni "visoka ločljivost" (tudi "visoka razločljivost"). Slika HD kvalitete je sestavljena iz večjega števila točk v primerjavi z vsem poznano sliko SD (Standard Definition) kvalitete. Večje število točk v sliki pomeni možnost prikaza manjših podrobnosti vsebine izvorne slike.

HDTV
Kratica angleškega izraza "High-Definition TV" in pomeni "televizija visoke ločljivosti".
Glej tudi: HD

"HD ready"
Na audiovizuelnih napravah ta oznaka pomeni, da je izdelek zmožen prikaza slike v HD kakovosti. Prikazana logotipa označujeta tovrstne naprave.



Kodno razmerje
je razmerje med koristnim številom bitov in celotnim številom bitov. Pri prenosu signala, koristni vsebini namreč dodamo še korekcijske bite, ki omogočajo popravljanje napak, ki nastanejo pri prenosu digitalnega signala.

OFDM
je kratica za Orthogonal Frequency Division Multiplex (ortogonalni frekvenčni multipleks) in predstavlja način prenosa informacije z velikim številom (nekaj tisoč) paralelnih nosilcev, ki so modulirani s posameznimi deli bitnega pretoka. Ta način omogoča zelo odporen prenos signalov pri motnjah in refleksih na poti med oddajnikom in sprejemnikom.

Omrežje z enojno frekvenco (SFN - "Single Frequency Network")
Sistem digitalne televizije DVB-T ima posebno možnost, da več oddajnikov oddaja na isti frekvenci (TV kanalu). S tem se izboljša izkoristek frekvenčnega prostora. Takšni oddajniki morajo biti med seboj časovno in frekvenčno sinhronizirani. Glede na velikost zaščitnega intervala je omejena največja razlika poti signala med oddajniki in sprejemnikom.

PCMCIA kartice - CI reža
Te kartice uporabljamo pri računalnikih. V radiodifuziji imajo satelitski sprejemniki tako kartico za pogojni pristop. Nekateri DVB-T (MPEG-2) sprejemniki imajo tudi režo za kartico, ki omogoča prekodiranje sprejetega MPEG-4 signala.

SCART priključek
je poseben priključek na Vašem TV sprejemniku za povezavo z videorekorderjem, satelitskim sprejemnikom, DVD predvajalnikom ali DVB-T adapterjem. Nekateri starejši ali manjši sprejemniki tega priključka nimajo.

Široki zaslon
je televizijski format slike z razmerjem stranic (dolžina proti višini) 16:9. Klasična televizijska slika je imela razmerje 4:3.

Zaščitni interval
Digitalni televizijski sprejemnik po standardu DVB-T ima posebno možnost sprejemanja digitalnih televizijskih signalov tudi na področjih, kjer nastajajo na poti med oddajnikom in sprejemnikom odboji od tal ali drugih objektov. Sprejemnik namreč del časa posameznaga simbola ne dekodira sprejetega podatkovnega toka. Ta čas imenujemo zaščitni interval. Ta interval lahko po DVB-T standardu traja 1/4, 1/8, 1/16 ali 1/32 časa trajanja simbola. Če je časovno zaostajanje odbitih signalov za direktnim signalom manjše od zaščitnega intervala, lahko ti refleksi celo prispevajo k boljšemu sprejemu. Če pa je zakasnitev prevelika, torej daljša od zaščitnega intervala, bo sprejem moten. Praviloma se motnja kaže v "zamrznitvi" slike na zaslonu.

[na vrh]