Zgodba začetkov te žlahtne industrije je pravzaprav izjemno zabavna, saj je takratni avstrijski kralj v ječi zadrževal angleškega kralja Riharda Levjesrčnega, ki je za odkupnino ponudil tako veliko količino srebra, da Dunajčanom ni preostalo drugega, kot da ga začnejo taliti in iz njega izdelovati srebrne kovance. Na kovancih so bili tako v preteklem tisočletju upodobljeni številni pomembni Habsburžani, pozneje pa vladarji Habsburške monarhije in Avstro-Ogrske. Avstrijskega cesarja Franca Jožefa je v stavbi mogoče videti tako rekoč na vsakem koraku.

Danes kujejo predvsem denar

Danes je osnovna dejavnost kovnice, v kateri so do leta 1999 kovali avstrijske šilinge – ti so leta 1925 nadomestili krono –, ki so jih zaradi njegove izjemne stabilnosti imenovali tudi alpski dolar, kovanje evrskih kovancev. Gre za izjemno precizen proces, razlaga Gregor Innitzer z Oddelka za razvoj in raziskave avstrijske kovnice. "Postopek se začne z idejo in oblikovanjem kovanca, sledi izdelava kalupa, s katerim nato v pripravljene prazne kovance vtisnemo ustrezno podobo", pripoveduje in dodaja, da kovnica nima izgube z izdelavo nobenega kovanca, tudi tistega v vrednost enega centa ne.

Tradicija, ujeta v zlato

Podoben je postopek izdelave naložbenih kovancev. Prve zlate dunajske filharmonike so v kovnici izdelali leta 1989, gre pa za ene najbolj priljubljenih in posledično tudi najbolj likvidnih naložbenih kovancev v Evropi, ki se jim reče tudi evropski zlati kovanec. Dunajski filharmoniki so izdelani iz ene unče čistega zlata čistine 999,9 tisočinke in so poimenovani po orkestru Dunajske filharmonije. Na kovancu so na prvi strani upodobljene orgle iz zlate dvorane Dunajskega glasbenega društva, na hrbtni pa izbrani instrumenti orkestra Dunajske filharmonije: harfa, fagot, dunajski rog, violine in violončelo.

Izdelava naložbenega kovanca

Gregor Innitzer pojasnjuje, da je udarna moč naprave, ki v prazen kovanec vtisne podobo prednje in zadnje strani, 200 ton. Zmogljivost naprave je 6.000 kovancev dnevno, kar predstavlja približno vrednost šest milijonov evrov. Proces izdelave kovancev se sklene s poliranjem dunajskih filharmonikov, ki jih sicer izdelujejo tudi v manjših velikostih: pol, četrt in desetina unče. Zanimivo je, da večino ročnega dela v avstrijski kovnici opravljajo ženske, ki morajo biti pri svojem delu izjemno natančne; vsak kovanec pregledajo z lupo in tiste z napakami vrnejo v taljenje in ponovno izdelavo.

Plemenite kovine kot naložba

Zlato je izjemno priljubljeno med vlagatelji po vsem svetu, kar se je še posebej izrazito pokazalo v zadnji gospodarski in finančni krizi: ena od raziskav je pokazala, da so naložbe v plemenite kovine med Slovenci celo na drugem mestu, takoj za vezanimi vlogami v bankah. Vodja oddelka za trženje in marketing v avstrijski kovnici Andrea Lang ob tem pojasnjuje, da zlato že skozi vso zgodovino ohranja in v posebnih gospodarskih okoliščinah, kot je nedavna kriza, celo pridobiva vrednost. "Če pogledate 2000 let nazaj, ste takrat lahko za unčo zlata kupili rimsko togo, danes pa lahko ročno izdelano lepo obleko prav tako kupite za eno unčo zlata, kar pomeni, da se vrednost zlata ni dosti spremenila", dodaja. Priljubljenost se kaže tudi v količini pretopljenega zlata, ta je odvisna od povpraševanja in se mu tudi sproti prilagaja, trenutno pa kovnica v treh dnevnih izmenah na leto v povprečju pretopi okoli 700 ton zlata in srebra. Srebro je med vlagatelji manj priljubljeno od zlata, med drugim tudi zato, ker je v večini držav v nasprotju z zlatom obdavčeno. Daje pa srebro zaradi nižje vrednosti in posledično manjših stroškov več možnosti za izdelavo tudi tistih kovancev, ki so posvečeni posebnim priložnostim. Ena od njih, ki je še posebej pomembna za Slovence, je prvi dvojezični koroški kovanec.

Bi imeli lasten kovanec?

Kovnica lahko v kovanec, če le imate pod palcem dovolj denarja, po vzoru bogatih arabskih šejkov odtisne tudi vaš lasten portret. A s pomembno razliko od naložbenih kovancev: to ne bi bil denar. "To bi bila pravzaprav medalja, ki ne bi imela nikakršne tržne vrednosti. Videti bi bila kot kovanec, a v trgovini z njim ne bi mogli kupiti ničesar," pojasnjuje Langova. Čisto na koncu si ogledamo še najbolj skrit in najstrožje varovan del avstrijske kovnice. Ta hrani 12-kilogramske zlate palice, kar ustreza 400 unčam zlata. In ob vedenju, da trenutna borzna cena ene unče znaša več kot 1.000 evrov, hiter izračun pokaže, da je vrednost ene take palice večini navadnih smrtnikov nedosegljivih 400 tisoč evrov.

Rok Kužel