Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Gosta v tokratni dnevni sobi sta paraolimpijski prvak v strelstvu Franček Gorazd Tiršek in predsednik Paralimpijskega komiteja Slovenije Damijan Lazar. V oddaji bosta govorila o izjemno uspešnih paraolimpijskih igrah v Parizu, o sijajnem uspehu slovenske odprave in izzivih, s katerimi se spoprijema parašport v Sloveniji.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.

V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Uršo Rupnik. Dejavna plesna umetnica z diplomama iz kulturologije ter plesa in koreografije je med odraščanjem veliko časa preživela v plesni dvorani – njena mama Vilma Rupnik je bila namreč plesalka in plesna pedagoginja. Urša Rupnik nadaljuje tradicijo izraznega plesa Žive Kraigher in je ob osvajanju različnih sodobnih plesnih tehnik razvila tudi svoj koreografski jezik. Do zdaj je koreografirala številne avtorske in soavtorske predstave in kot plesalka sodelovala s priznanimi koreografi in režiserji.

Pulmolog iz Splošne bolnišnice Izola Srđan Lukić je spregovoril o razlikah med slovenskim in srbskim zdravstvom. Kako je burek postal slovenska tržna uspešnica? Pogovarjali smo se s pisateljem Urošem Petrovićem, ki otrokom učenje naredi zabavno. Ob 8. rojstnem dnevu mlajše manjšinske sestrske oddaje Sami naši smo obiskali Radio Slovenija.

Obiskali smo Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana in z vodjo Centra mačje kulture – Minami Kat, Pšenico Kovačič, klepetali o mačji telesni govorici in vedenju zavetniških mačk. Svetujemo, kako lahko skozi igro utrdimo odnose z našo mačko. Predstavljamo v naravi že izumrlo podvrsto indokitajskega sika jelena. Občudovali smo jo v Ljubljanskem živalskem vrtu. Posneli smo zgleden primer sobivanja človek – netopir. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

POSEBEN VRT PATRA GRŽANA
Poseben vrt ima pater Karel. Tloris povzema starodavne, krožno urejene gredice. Obdelujemo jih s potke, ne da bi stopili na zemljo. Poti v labirintu vodijo do osrednje zeliščne spirale z izvirom vode. To je točka presežnosti, vrt pa povezuje nebo in zemljo.

OCTOVEC ZA LIMONADO
Če ste bili prepričani, da rdečkasta soplodja octovca niso užitna, morda še niste spoznali Karmen Gajšek. Kozjanska nabiralka iz betičastih skupkov plodov ustvari moko, uporabno za piškote. Za oddajo pa je iz soplodij izstisnila limonado.

JESENSKE LEPOTICE
Glede na vreme smo korenito, brez prehoda iz soparnega poletja, prešli v jesen. Nagovarjajo nas že jesenski okrasni nasadi. Izbor v tem času najlepših cvetov, pa tudi necvetočih okrasnih rastlin je pester, to znova spoznavamo s Klementino Tement.

Prof. dr. Igor Gregorič je eden najuspešnejših srčnih kirurgov v svetovnem merilu. Uspel je zaradi neustavljive želje po znanju, trme, predanosti delu, talenta in odrekanja zasebnemu življenju. Kljub družini, ki je ne vidi zelo pogosto, saj žena in otrok živita v Sloveniji, neutrudno nadaljuje svoje poslanstvo v Houstonu, Teksas. “Neuspeh ne pride v poštev” je mantra, ki je prof. Gregoriča vodila od prvega dne, ko je stopil na ameriška tla. V Texas Medical Center v Houstonu (Teksas) je odšel zato, da bi si povečal možnosti za pridobitev specializacije iz srčne kirurgije v Ljubljani, a usoda je želela drugače. Prva štiri leta je delal brezplačno, praktično živel v bolnišnici, ponoči pilil veščino šivanja na živalskih srcih. Zavedal se je, da če želi kot tujec uspeti v Ameriki, mora biti boljši od drugih. Njegovo zagnanost, vztrajnost, marljivost in talent je opazil tudi sam pionir srčne kirurgije prof. dr. Denton Cooley, ki je prvi na svetu v človeka vstavil umetno srce. V prvem delu dokumentarne oddaje o naporih in vztrajnosti srčnega kirurga iz Prvačine pri Novi Gorici spregovorijo njegovi sodelavci, tekmeci, mentor, žena, študenti in štipendisti, ki po zaslugi in zaradi prof. dr. Igorja Gregoriča trumoma derejo v Texas Medical Center na izpopolnjevanje medicinskega znanja.

Prof. dr. Igor Gregorič je svetovno znan srčni kirurg, uspešen raziskovalec, ugleden in večkrat nagrajen znanstvenik. Svoje sanje je uresničil v največjem medicinskem središču na svetu, Texas Medical Centru v Houstonu. Leta 2012 je sprejel povabilo, da vzpostavi in vodi Center za napredovalo srčno popuščanje na univerzitetni kliniki Memorial Hermann Hospital, v kateri tovrstnega zdravljenja prej niso imeli. V le petih letih je prof. dr. Gregorič s svojo ekipo Center s 50 presaditvami srca na leto dvignili med najboljših 5 % po številu presaditev. Po številu vstavljenih mehaničnih srčnih podpor pa je Center med najuspešnejšimi 10-imi odstotki v Ameriki. V drugem delu dokumentarne oddaje skozi oči številnih strokovnjakov spoznamo, kaj zahteva postavitev takšnega Centra in kaj vse je potrebno za uspešno delovanje.

Prvo jesensko Avtomobilnost bo tudi letos zaznamoval evropski teden mobilnosti. Odpravili smo se v center Kopra, kjer smo našli vzorčen in vzoren primer sobivanja številnih različnih prevoznih sredstev. Pešci, kolesarji, vozniki skirojev, skuteristi, motoristi, avtomobili, avtobusi in tovornjaki, vsi se družijo na isti počasni obalni cesti. Primerjali smo torej koprsko prakso z izsledki naših preteklih preventivnih akcij, ki smo jih skupaj z Zavarovalnico Triglav izvedli pod imenom Križišče mikromobilnosti.
Nadaljujemo z dvema zgodbama, povezanima s kampiranjem v Volkswagnovih kombijih. Na slovenski Obali smo testirali novo generacijo slovite californie, z električnim ID.buzzom pa smo se odpravili do Hannovra in spali kar v zadku avta.
Pika na i je pogovor z glavnim razvojnikom Audija o komunikaciji na cesti s pomočjo žarometov.

Kljub vsem različnim vlogam je najprej - igralka. Komaj dvajsetletna je postala igralka leta, leta 1997 je dobila Borštnikovo nagrado, po uspešnicah 5žensk.com in Štefki Valentin je v ljubljanski Drami ustvarila monodramo o prvi pilotki, ki je preletela Atlantik. Januarja bo v Cankarjevem domu sodelovala pri veliki koprodukciji po motivih Hararija v režiji Ivice Buljana. Medijsko renesanso je doživela z oddajo Zvezdana, ki je nastala za to, da bi rušila tabuje, a je hkrati tudi sama postala - predsodek.