Občina Hodoš ima manj kot 400 prebivalcev in je po številu prebivalcev najmanjša slovenska občina. Po koeficientu razvitosti, ki ga izračunava ministrstvo za finance, je Hodoš najslabše razvita občina v državi. Izračun za občino pomeni, da ji pripada 100-odstoten obseg financiranja investicij iz državnega proračuna, če je občina s katerim od svojih projektov izbrana na razpisu. Enakega deleža sofinanciranja je poleg Hodoša deležnih še nekaj drugih občin. Hodoš ima okoli 650.000 evrov letnega proračuna, zato je župan Ludvik Orban za STA pred meseci poudaril, da se mu bolj kot kriterij koeficienta razvitosti zdita pomembni višina glavarine oz. povprečnine in finančna izravnava, ki bi morali biti višji oz. takšni, da bi občine lahko izpolnjevale vse naložene obveznosti.

Kako boste v vaši občini počastili obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
Občina Hodoš spada v narodnostno mešano območje in kot župan vseh občank in občanov se ne morem izpostavljati in zavzeti stališča na eni ali drugi strani naroda ali narodnosti. Za pripadnike madžarske narodnosti seveda ta dogodek ni praznik, ker se je pred 100 leti priključilo Prekmurje k zdajšnji Sloveniji, za pripadnike slovenskega prebivalstva pa je kot praznik.
4. junij (Trianon) zadnja leta organiziramo skupno srečanje, zdaj že na zgodovinski državni meji z Republiko Madžarsko pri mejnem kamnu 180 skupaj s sosednjo lokalno skupnostjo Szalafő. Ob tej priložnosti oba župana spregovoriva, nato pa sledi kulturni program. Letos bomo ta dogodek zaznamovali 1. junija, na katerem bo slavnostni nagovor zgodovinarja, v kulturnem programu pa bodo nastopili poleg domače etno pevske skupine še naši prijatelji iz pobratene občine Hodos-Vydrany iz Slovaške. Na koncu bo sledila pogostitev.
Kot župan pa bom sodeloval pri državnem prazniku priključitve Prekmurja!

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
V občini Hodoš je že od leta 1997 odprt stalni Etnografski muzej na Krplivniku št. 6. Vsako leto ga nadgrajujemo, obnavljamo objekt, tako smo lani obnovili ostrešje glavne zgradbe.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
Leta 2005 smo odkupili nekdanjo stražnico na Hodošu in jo leta 2007 obnovili ter predali svojemu namenu kot mladinski dom. Mladinski dom je primeren za razne tabore, šolo v naravi, družinska srečanja, za gobarje, lovce, ljudi, ki imajo radi neokrnjeno naravo in čisti zrak … Prenočitvenih kapacitet je bilo za 30 ljudi, lani smo nabavili dva bivalnika še za 20 ljudi. Leta 2016 smo imeli 1.200 prenočitev, leta 2017 pa 1.975. Za leto 2018 še nimam točnih podatkov, število se vrti okoli 1.800 prenočitev.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
V jeseni smo obnovili dva nekdanja graničarska stolpa (na Krplivniku iz leta 1948-50 zidane izvedbe), na Hodošu pa (železna konstrukcija) iz leta 1980.
Okrog akumulacijskega jezera imamo označeno učno pot (Vidrin paradiž).

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Leta 2017 smo pridobili v last nekdanji mednarodni mejni prehod, ki ga želimo preurediti za TIC in dodatne nastanitvene kapacitete z manjšo delavnico za popravilo koles. Čakamo na primeren razpis EU-ja, da bi lahko začeli investicijo in s tem povečali prenočitvene kapacitete.
Na madžarski strani je izgrajena kolesarska steza iz EU-razpisov, čaka povezava do meje in naprej na naši strani. Madžari imajo vse možnosti iz EU-sredstev 100-odstotno financiranje, na naši strani pa niti razpisa za ta namen ni, razen za različne mehke projekte, ki za občane niso koristni, kolesarjev pa je na našem območju vse več.

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
Gospodarske priložnosti bi lahko izkoristili glede skupne železniške postaje, vendar to je odvisno od posameznih gospodarskih subjektov, za katere občina Hodoš ni ravno zanimiva zaradi oddaljenosti od mestnih središč. Imamo pa dobro razvito semenarsko proizvodnjo, enoto RWA na Hodošu.

V čem, na katerem področju, vidite poglavitno razvojno perspektivo občine?
Samo perspektivo v občini Hodoš, pa ne samo v naši občini, ampak predvsem ob zgodovinski meji z Madžarsko, bi morala država drugače obravnavati in vlagati več sredstev za razvoj, če smo obrobne občanke in občani še del te države, pa ne glede na meje občin!