Prva svetovna vojna

Poudarki

  • V slovenskih zasedenih krajih prostitutk polni tovornjaki
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 45 glasov Ocenite to novico!
Zabeležni vpisnik
Iz vpisnika ljubljanskega mestnega magistrata. Foto: Arhiv NUK
Cenik javne hiše
Najemnina za sobo, ki so jo plačevale prostitutke, se je v Ljubljani gibala od poldruge do treh kron. Foto: Arhiv NUK
Anton B. Jeglič
Anton B. Jeglič, goreč nasprotnik najstarejše obrti. Foto: Arhiv NUK
Ivan Hribar
Ivan Hribar, ljubljanski župan liberalnih pogledov, ki prostitucije ni odobraval, a je bil mnenja, da je legalno in pod nadzorom bolje. Foto: Arhiv NUK
Andrej Čebokli
Mlad vojak, pesnik in pisatelj Andrej Čebokli. Foto: Wikipedia
Sanitetni vagoon
Vojaki pred sanitetnim vagonom, ki je skrbel za zdravstvene težave vojaštva. Foto: Arhiv NUK

Dodaj v

Hiše »veselja« - od legalizacije do razvrata 1. svetovne vojne in nazaj

»Celi bataljoni okuženi – moj Bog!«
17. januar 2015 ob 11:15,
zadnji poseg: 17. januar 2015 ob 11:30
Ljubljana - MMC RTV SLO

Z začetkom prve svetovne vojne in s prihodom številčnega vojaštva v naše kraje se je razpasla tudi prostitucija, bordeli pa so v bližini nastanjene vojske rasli kot gobe po dežju.

»Kurbe, kurbe!« so kričali otroci razposajeno tekajoč po Zvonarski ulici v Ljubljani. V vrata s številkama 11 in 13, za katerima se je skrivala ustanova dvomljivega slovesa, pa so si nadobudni razgrajači drznili celo metati kamenje.

Takšni incidenti so bili kot olje na ogenj nasprotnikov omenjenih hiš »veselja« in mestna hiša, pa tudi policijske oblasti so bile do vratu zakopane z različnimi pritožbami. Na magistratu so sicer z veliko mero meščanske vzvišenosti modro ugotavljali, da za razposajeno otročad niso krive prostitutke, ampak slaba vzgoja v večjem delu »preprostega« ljudstva.

Hiša »veselja« je seveda najbolj motila starše otrok iz bližnje šole, neposredne sosede v ulici je motil nočni hrup in tudi ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič ni bil podpornik legalizacije najstarejše obrti. Tako je pri županu Ivanu Hribarju večkrat posredoval za zaprtje omenjenih hiš pregrehe, a brez uspeha, saj je bil župan prepričan, da sta legalizacija in s tem nadzor boljša možnost, kot če se obrt izvaja na skrivaj po kleteh, parkih in na poljih. Krščanska moralnost se je v tem primeru morala umakniti liberalni logiki.

V začetku 20. st. so se podobne zgodbe dogajale v vseh večjih slovenskih krajih, slovenska prestolnica najstarejše obrti pa je bil gotovo Maribor, kjer so imeli kar sedem zloglasnih hiš »veselja«. Z začetkom 1. svetovne vojne se je prostitucija še razpasla, bordeli pa so povsod, kjer je bila v bližini vojska, rasli kot gobe po dežju.

Obrtniško nečistovanje
Prostitucijo je urejal »Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih«, ki je začel veljati 1. septembra 1852 in je pri nas z raznimi popravki in dopolnitvami veljal do 1. januarja 1930, ko je začel veljati kazenski zakonik Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V 509. členu tega zakonika je bila prostitucija označena kot »obrtniško nečistovanje« in opredeljena kot kaznivo dejanje. Takšna opredelitev je povzročala mestnim oblastem sive lase, saj je predstavljala pravno oviro pri urejanju vprašanja prostitucije.

Gordijski vozel so presekali z zvito interpretacijo, v zakonu je bilo namreč izrecno napisano, da je »kaznovanje tistega, ki izvaja nečisto obrt, prepuščeno krajevni policiji«. Stavek so reinterpretirali tako, da krajevna policija, ki ji je »prepuščeno« kaznovanje, to sicer lahko stori ali pa tudi ne. Takšna razlaga je omogočila uveljavitev sistema reglementacije, sistema registracije prostitutk in periodičnih zdravstvenih pregledov. Pod budnim očesom krajevnih oblasti je bila tako najstarejša obrt legalizirana. Sporni 509. člen je bil 27. maja 1885 razveljavljen, urejanje področja pa popolnoma prepuščeno krajevnim varnostnim oblastem.

Različno dodelan sistem reglementacije je tako urejal vprašanje prostitucije tedaj v praktično vsej Evropi, pritisku abolicionistov pa so oblasti podlegle v Angliji in še nekaterih državah, kjer je bila prostitucija prepovedana. To seveda ne pomeni, da se ni vseeno odvijala po raznih vogalih, gostilnah in hotelih sumljivega slovesa. Prostitucija je najbolj cvetela v večjih mestih, kjer so to razreševali s podrobnimi regulacijami. Po nekem podatku naj bi sredi 19. stoletja na Dunaju delovalo okoli 20.000 prostitutk. V manjših krajih, kjer problem s prijateljicami noči ni bil tako izrazit, pa so mnogokrat tiščali glavo v pesek in težavo pometali pod preprogo. A tudi tu je nadležno in za krščansko okolico nemoralno ulično nastavljanje klicalo po preselitvi prostitutk v legalne hiše »veselja«.

»Celi bataljoni okuženi – moj Bog!«
S prihodom velike vojne, ki je na tisoče mladeničev odtrgala od domačega okolja, normalnih ljubezenskih in čustvenih vezi, je prišla tudi poplava moralnega bankrota. Nič ni bilo več sveto, vse je poteptal umazan krik vojne. Vojaku, ki morda že jutri ne bo več med živimi, so popustile moralne zavore. Zvesta sopotnica vojne je tako bila vedno prostitucija, ki se je razmahnila prek vseh meja in velikokrat bila edini izhod za ženske, da so sploh lahko preživele sebe in otroke, sploh ko se je v monarhiji pričelo vsesplošno pomanjkanje. Njihovi možje so bili daleč stran na fronti, velikokrat niso vedele, ali so sploh še živi. Vojaške hiše »veselja« so se pojavile povsod v zaledju fronte in v krajih, kjer je bilo nastanjeno vojaštvo, pojavile pa so se tudi »potepuške« lahkoživke, ki so zasledovale vojaštvo in širile bolezni.

Posledica vsesplošnega razvrata so bile epidemije spolnih bolezni, nekateri vojaki so se okužili celo zanalašč, da bi se s tem rešili frontnega jarka. V svoj dnevnik je ljubljanski škof Jeglič 20. septembra 1915 zapisal: »Od vojakov sem čul, da je v dnevnem povelju stalo, da bo vsak častnik kaznovan, ki postane sifilitičen, ker se tako stori nesposobnega za službo; ravno tako opomin, da celo zakonski možje pridejo okuženi domu. Tudi sem čul od vojakov, da so celi bataljoni okuženi – moj Bog!«

O moralnem bankrotu na fronti s težkim srcem piše v svoj dnevnik mlad vojak, pesnik in pisatelj Andrej Čebokli: »Ženstvo ob fronti moralno propada. Strašno je. Žena ne pozna več moža, ki je na drugem bojišču, in ne mati svojih otrok. Še v dekletovem srcu ni več zvestobe. Matere tu ne spijo več pri svojih otrocih

Najnižjim človeškim strastem niso podlegli le najbolj kleni, odločni in moralni posamezniki, in eden takšnih je bil naš vojak Ernest Mlakar, ki je v svojih dnevniških zapisih takole potarnal: »O, kakšne pogovore imajo moji tovariši! 90 odstotkov vseh njih pogovorov služi nečisti strasti. V moji sobi so zbrani vsi največji govnarji vse kompanije. Sam sem med njimi.« Soborci so ga radi norčavo zbadali, da bo slej ko prej podlegel, pa se ni vdal. Ponosno je vztrajal v svoji moralni drži vse do bridkega konca 16. avgusta 1916, ko je padel na soški fronti.

V slovenskih zasedenih krajih prostitutk polni tovornjaki
Na italijanski strani fronte ne moremo opaziti kakšne odločne razlike, prostitucija je bila tudi tu vseprisotna, epidemije spolnih bolezni pa tudi. Tako so v zasedenem Kobaridu za vsakim vogalom zrasle javne hiše, ločeno za častnike in vojake, v katerih so delovale prostitutke iz Italije. Oblasti so poskušale zatreti epidemijo in so od civilnih komisarjev zahtevale nadzorstvo in prijavo vseh okuženih prostitutk.

Kakšne so bile razsežnosti problema, nam lahko pove to, da je kobariški zdravnik Nicola, ki je skrbel za zdravljenje prostitutk, zahteval tovornjak, ki bi bil na voljo za odvažanje okuženih prostitutk na zdravljenje v Čedad. Italijanske oblasti so ugotavljale, da sicer nevarnosti za krajevno prebivalstvo ni, saj so okužbe omejene na vojaštvo in prodajalke »nečiste« obrti.

Po koncu vojne nazaj v ilegalo
Ko se je prva svetovna vojna končala, so z njo izginile tudi vojaške hiše »veselja«, ostale pa so prenosljive spolne bolezni, ki so zaznamovale marsikatero hišo v zaledju fronte. Sčasoma pa so začele izginjati tudi druge hiše, tiste, namenjene civilistom, saj je po vojni krščanska morala ponovno prevladala. Javne hiše so se umikale stran od neodobravajočih oči javnosti, že 2. avgusta 1921 so z zakonom o »radu in redu« dopolnili avstrijski kazenski zakonik, ki je še vedno veljal, in odpravili legalno prostitucijo.

1. januarja 1930 potrjeni novi kazenski zakonik kraljevine SHS pa je prostitucijo tudi dokončno prepovedal. Dejavnosti pa seveda ne izginejo, ker jih oblast prepove, in tako se je prostitucija vrnila v ilegalo.

Gorazd Kosmač

Prijavi napako
Komentarji
7up
# 17.01.2015 ob 11:30
100 let nazaj je bila v SLO prostitucija legalna. Župan Hribar pa precej bolj liberalen kot vsi parlamentarci skupaj.

Človek se vpraša, kaj se je zgodilo hudega z slovenskim človekom v zadnjih 100 letih...
SamoRes
# 17.01.2015 ob 11:54
Takrat še konoplja ni bila prepovedana.
politik kritik
# 17.01.2015 ob 11:44
Noro, kako smo mi bili razviti pod staro Avstrijo in kam nas je nato poslal balkan. Posledice na moralni razvitosti se čuti še danes, saj očitno še vedno nismo dosegli stopnje razvitosti izpred leta 1915.
the angerfist
# 17.01.2015 ob 11:55
O prostituciji na slovenskem piše tudi Dr. Andrej Studen v svojih delih o stanovanjski kulturi. Se splača prebrat ker se lepo vidi dvoličnost takratne meščanske družbe ki hkrati moralizira po drugi stani pa so ob odprtju bordela v Ljubljani imeli tak promet da ko je revež končnoo obdelal prostitutko pa je že vstopil naslednji. Sicer pa odličen članek prav veselje je odpreti rtvslo v soboto ko so navrsti članki o preteklosti.
borut*
# 17.01.2015 ob 13:21
Škof je rekel to, župan je mislil tako, vojaki so zapisali to pa to ... Se mi zdi, da tu nekaj manjka. Aja, saj res, kaj so rekle prostitutke? Kaj so si pa one mislile, za kaj so si prizadevale? So bile v svojem poklicu srečne? Kako so bile zadovoljne s svojim položajem, delovnimi razmerami, odnosom strank do njih? So bile v prostitucijo mogoče tako ali drugače prisiljene? To nikogar ni zanimalo in ni nikjer zapisano.

A ni to malo čudno?

In še danes se o zakonskem urejanju prostitucije v glavnem pogovarjamo brez njih. Kot da to niso ljudje, ampak preprosto blago.
Kobalt
# 17.01.2015 ob 14:06
Noro, kako smo mi bili razviti pod staro Avstrijo in kam nas je nato poslal balkan. Posledice na moralni razvitosti se čuti še danes, saj očitno še vedno nismo dosegli stopnje razvitosti izpred leta 1915.

Ne klobasaj, primerjaš stvari, ki jih niti ne razumeš. Mi smo bili razviti tako pod avstr. cesarstvom, AO monarhijo, SHS kot Jugoslavijo. Je pa res da smo začeli napredovati pod Habsburžani, in to ne zaradi habsburške ljubezni do naše dežele oz. njihove pravičnosti do raznih narodov (tudi našega) v takratni skupni politični tvorbi, ampak zaradi habsburškega stateškega dostopa do Jadrana in tekmovanja z drugimi evropskimi velesilami (pa tudi Ilirske province niso nastale zato, ker bi bil Napoleon naklonjen našim prednikom, ampak je šlo bolj za "nagajanje" Habsburžanom)! Mislim, da je to stvar srednješolske zgodovine, uporabna je Enciklopedija Slovenije, imamo odlične zgodovinarje za to obdobje (recimo dr. Vodopivec, dr. Cvirn, enega je omenil angerfist). Res mislim, da ni potrebe da se napihujemo po forumih s stvarmi, ki jih površno "poznamo" z vikipedije oz jih sproducira okajena družba v petek zvečer za šankom.
Ta stara Avstrija je "nas" oz boljše naše prednike (politično) dušila do nekje 60ih let 19. stoletja.

Prej bi rekel, da nazadujemo odkar imamo svojo državo (s katero ravnamo slabše kot svinja z mehom) oz. smo v "enakopravni" skupnosti evropskih narodov! Pa še to je krivična, posplošena ocena, vznikla iz šank debate. Z izjemo stavka v oklepaju, ki pa nažalost drži kot pribit.
generusus
# 17.01.2015 ob 12:52
"100 let nazaj je bila v SLO prostitucija legalna. Župan Hribar pa precej bolj liberalen kot vsi parlamentarci skupaj.
Človek se vpraša, kaj se je zgodilo hudega z slovenskim človekom v zadnjih 100 letih..."


Odgovr je preprost. Slovenski človek se je začel utaplati v jugoslovanskih tvorbah, in če je v prvi še nekako šlo, ga je druga skoraj dokončno dotolkla.
marga-sforza
# 17.01.2015 ob 12:46
Kurtizane so bile doma na dvorih, kurbe pa so prisotne se danes - zal je mnogim domena slednjega vsesplosna. Ampak a ni zavod pred casom objavil razpis za delo na vroci liniji. Vsaj to. Umetnost ljubljenja. Zelo lepo!
Kobalt
# 17.01.2015 ob 15:49
@Aeda

Res, funkcionalna (ne)pismenost je huda reč in nažalost vsesplošno razširjena. :)
Aeda
# 17.01.2015 ob 14:58
@Kobalt, soglašam v celoti in dodajam, da tukaj nekateri ne razumejo, kaj pomeni nadnaslov Svetovna vojna 1914-1918, na primer "boris kralj"..
qwertz
# 17.01.2015 ob 12:43
@SamoRes...tudi kokain ni bil prepovedan (Coca-cola)...
Slovenec11
# 17.01.2015 ob 12:35
Zakaj pa so imeli partizanke - za zdravljenje vojakov - tako in drugače
komisarke pa so bile za za elito
---------------------------------------------------
in kaj je danes drugače - obvezna kvota žensk v politiki - ha ha - da ni foušije

pa tudi v pradavnini se je seksalo - drugače nas nebi bilo
boris kralj
# 17.01.2015 ob 12:28
upam, da bo kdo napisal tudi knjigo o prostituciji, posilstvih in smrtih dojenčkov med in po 2. sv. vojni?
Čas bi že bil.
Haloo
# 19.01.2015 ob 08:57
Niso bile izbirčne. Denarnica je bila glavni adut, kar se ni spremenilo do danes, tudi tistih, ki so se zavezale zvestobi.
Slovenec11
# 17.01.2015 ob 12:40
pri legalizaciji prostitucije bi imele prostitutke največjo korist
saj bi jim država manj vzela kakor jim vzamejo zvodniki - pa še zavarovane bi bile in penzija bi jim tekla
to se da uredit
če policija ne sme do podatkov koga država drogira pod pretvezo zdravljenja - pa to lahko traja v nedogled in med njimi so tudi poklicni šoferji kaionov
potem bi lahko zavarovali tudi podatke kdo se prostituira
povžek
# 17.01.2015 ob 13:13
Eh, dans pa tega ni, so sam noji, saj vladajo nam zaščitniki živali.
.
marga-sforza
# 17.01.2015 ob 12:48
A podstrescki so pa imeli med mosko populacijo to funkcijo......
mb128
# 17.01.2015 ob 11:57
Kaj to je preludij oz. apel k legalizaciji?! Zaradi mene! Ampak saj vemo kakšni smo Slovenci. Počeli bi že počeli ampak samo, da tega ne izve sosed, sodelavec... Ja, ja, vsi lepi, dobri, pametni, moralni... In zaradi tega so pri nas javne hiše oz. bordeli obsojeni na neuspeh. Poglejte si samo pornofilme. V njih nastopajo mnoge Slovenke. Baje so med njimi tudi nekatere znane, takšne z ugledom. In te poskrbijo, da takšni pornofilmi v katerih nastopajo Slovenke nikakor ne zaidejo v Slovenijo. Niti po pomoti ne. Zato, dokler bo Slovenija takšna dolina Šentflorjanska sploh nima smisla govoriti o javnih hišah oz. bordelih. Si predstavljate kakšen vihar bi bil če bi nekdo hotel odpreti bordel na Čopovi v Lj ali pa na Gosposki v Mb?!
TV in RA arhiv
Prevratno leto 1918 01:15:18, 18.01.2018
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Izbor