Prva svetovna vojna
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 40 glasov Ocenite to novico!
Cesar Franc Jožef I. (1830-1916). Hrani Muzej vojne zgodovine Dunaj. Foto: Rok Omahen
Dunaj
Pogled z zvonika cerkve sv. Štefana na Dunaju. Foto: Rok Omahen
Cesar Franc Jožef (levo) in njegov brat nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan (Maksimilijan I. Mehiški) leta 1860. Hrani Muzej Franca Ferdinanda v Artstettnu. Foto: Rok Omahen
Nadvojvoda Karel Ludvik
Nadvojvoda Karel Ludvik (1833-1896) je bil mlajši brat cesarja Franca Jožefa I. in oče prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Hrani Muzej Franca Ferdinanda v Artstettnu. Foto: Rok Omahen
Schönbrunn
Cesar Franc Jožef je umrl v palači v Schönbrunnu. Foto: Petra Iskra
Po cesarjevi smrti so izdelali mrtvaško masko. Na fotografiji maska umorjenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in Sofije. Hrani Muzej Franca Ferdinanda v Artstettnu. Foto: Rok Omahen
Nadvojvoda Oton
Nadvojvoda Oton (1865-1906) je bil mlajši brat prestolonaslednika Franca Ferdinanda in oče cesarja Karla I. Hrani Muzej Franca Ferdinanda v Artstettnu. Foto: Rok Omahen
false
Cesar Franc Jožef je bil strasten lovec. Na fotografiji trofeja Franca Ferdinanda iz Hütteldorfa (današnje dunajsko predmestje). Hrani Muzej Franca Ferdinanda v Artstettnu. Foto: Rok Omahen
Cesarska družina. V sredini cesar Franc Jožef. Za njim stojita poznejši cesar Karel I. s soprogo Cito. Deček ob cesarjevem kolenu je Otto von Habsburg (1912-2011), sin cesarja Karla I. Dama v roza obleki je Marija Valerija, hči cesarja Franca Jožefa. Hrani Muzej Franca Ferdinanda v Artstettnu. Foto: Rok Omahen
Krožnika s podobo cesarja Karla in Franca Jožefa. Hrani Vojaški muzej Žižkov v Pragi. Foto: Rok Omahen
V gradu Arstetten (dobrih sto kilometrov zahodno od Dunaja) sta pokopana Franc Ferdinand in njegova soproga Sofija. Foto: Rok Omahen
Grobnica
Grobnica prestolonaslednika Franca Ferdinanda in Sofije v gradu Artstetten. Foto: Rok Omahen
false
Osem vrancev je bilo vpreženih v kočijo, ki je peljala cesarjevo truplo k večnemu počitku. Foto: Rok Omahen
Osrednje dunajsko pokopališče
Osrednje dunajsko pokopališče je bilo zgrajeno v času cesarja Franca Jožefa. Foto: Rok Omahen
Muzej vojne zgodovine na Dunaju
Muzej vojne zgodovine na Dunaju je bil prav tako zgrajen med vladavino cesarja Franca Jožefa. Foto: Rok Omahen
false
"Zavezniki na skupnem krožniku." Hrani Muzej vojne zgodovine Dunaj. Foto: Rok Omahen
Grad Konopište
Grad Konopište (dobrih štirideset kilometrov južno od Prage) je bil zadnje prebivališče prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Foto: Rok Omahen
Dunajski kapucini so skrbeli za cesarsko grobnico. Na fotografiji cerkev sv. Štefana v Ljubljani, kjer domujejo slovenski kapucini. Foto: Rok Omahen
Notranjost cesarske grobnice na Dunaju
Notranjost cesarske grobnice na Dunaju. Foto: Rok Omahen
Obarvana okna cesarske grobnice prostor napolnjujejo z modrikasto svetlobo. Foto: Rok Omahen
Katedrala sv. Štefana na Dunaju
Katedrala sv. Štefana na Dunaju. Foto: Petra Iskra
Keramična posoda za znamke s podobo cesarja Franca Jožefa. Hrani Vojaški muzej Žižkov v Pragi. Foto: Rok Omahen

Dodaj v

Sto let od smrti "presvitlega" cesarja Franca Jožefa – 2. del

Priprave na cesarjev pogreb
19. februar 2017 ob 06:30
Ljubljana - MMC RTV SLO

Dunajčani so se prebudili v turobno jutro. Megla, ki je prekrivala prestolnico, je kar najbolje odražala občutje ljudi ob izgubi moža, ki je 68 let vladal dvojni monarhiji.

Negotovost in strah med avstro-ogrskim prebivalstvom pa sta bila še toliko večja zaradi že dve leti trajajoče svetovne vojne.

Dunaj žaluje
"Povsod plapolajo črne zastave: s ponosnih palač in z drugih hiš do najmanjše hišice nekdanjih predmestij, Dunaj je postal mesto žalosti, prave bolesti; črne zastave izražajo le mali del bolesti cesarske prestolice. Vladarjevo truplo leži še na postelji v Schönbrunnu, kjer ga bodo balzamirali in tudi tam položili na mrtvaški oder. Duhovniki neprestano molijo pri cesarju. V mrtvaški sobi bo danes zvečer tiha pobožnost tistih članov cesarske rodbine, ki bivajo na Dunaju. Cesarjevo truplo bodo najbrže prepeljali iz Schönbrunna v dvorno župno cerkev v ponedeljek 27. t. m. pozno zvečer. V dvorni župni cerkvi bodo cesarjevo truplo položili na mrtvaški oder. V torek 28. in v sredo 29. t. m. se bo smelo občinstvo pokloniti rajnemu cesarju. Dneva in ure, ko se bo preneslo truplo v rakev h kapucinom, še niso določili; najbrže bodo mrliča blagoslovili in položili k večnemu počitku v četrtek, 30. t. m. popoldne. Slovesno bo blagoslovil truplo kardinal nadškof dr. Piffl z veliko asistenco. Po blagoslovljenju bodo položili truplo v cesarsko rakev [krsto, op. a.] pri kapucinih."

Sto let od smrti "presvitlega" cesarja Franca Jožefa – zgodba v štirih delih:

12.2. Zadnje ure življenja cesarja Franca Jožefa I. in nastop novega cesarja Karla I. (1. del)

19.2. Priprave na cesarjev pogreb (2. del)

26.2. Prenos cesarja iz Schönbrunna na Dvor ter poklon užaloščenega ljudstva na Dunaju in v Ljubljani (3. del)

5.3. Cesarjev zadnji mimohod po Dunaju in položitev k večnemu počitku (4. del)


Cesar na mrtvaškem odru
"Cesarjevo truplo počiva na železni postelji spalnice; truplo pokriva do prsi odeja; cvetlice je položila na truplo nadvojvodinja Marija Valerija. Cesarjev obraz je miren. Pred posteljo stoji klečalnik, dvorni župnik Seydl [v virih omenjen tudi kot Seidel, op. a.] moli pri mrliču; tudi več redovnic trajno moli pri rajnem cesarju. Člani cesarske hiše, posebno nadvojvodinja Marija Valerija, so prišli dopoldne večkrat molit. Ponoči je prišla komisija urada dvornega mojstra, da določi, kakšen bo pogreb. Če ni rajni cesar v oporoki drugače ukrenil, bodo prepeljali truplo cesarja Franca Jožefa iz Schönbrunna na Dvor; na mrtvaškem odru bo v dorni [dvorni, op. a.] kapeli; počival bo v cesarski rakvi pri kapucinih pri krsti rajne cesarice Elizabete."

Truplo cesarja Franca Jožefa je blagoslovil dunajski nadškof in kardinal Friedrich Gustav Piffl (1864—1932). Kardinal Piffl je bil imenovan na mesto dunajskega nadškofa v aprilu 1913, leto in mesec dni pozneje pa ga je papež Pij X. imenoval za kardinala. Rojen je bil v kraju Landskorn (danes Lanškroun) na Češkem, dobrih sto kilometrov severno od Brna. Umrl je na Dunaju, v aprilu 1932.


Kakšen pogreb je želel Franc Jožef?
"Vladarjevo oporoko je včeraj komisija, ki jo je vodil senatni predsednik dr. Seidl, dvignila in izročila vrhovnemu dvornemu mojstru knezu Montenuovo, ki jo je izročil novemu cesarju. Oporoka obsega razna volila. Zadnji dostavek ji je rajni cesar pripisal, ko je umrl nadvojvoda Franc Ferdinand [po 28. juniju 1914, op. a.]. Glede na pogreb ne določa oporoka ničesar. Novi cesar je zapovedal, naj se pogreb izvede z vsem sijajem, ki ga določa španski ceremoniel."

Kako bo videti pogreb po tako imenovanem španskem ceremonialu v časniku Slovenec, tistega dne niso zapisali. So pa bralci dobili pojasnilo dva dni pozneje:

"Ceremoniel pri pokopu trupla iz cesarske hiše je sledeči: Truplo se takoj balzamira in se z vsemi znamenji časti izpostavi v viteški dvorani ali v dvorni cerkvi v odprti, leseni krsti z pozlačenimi okovi. Krsta je za vse vladalce in nzih [njih, op. a.] soproge preoblečena s črnim baržunom [žametom, op. a.], za nadvojvode in nadvojvodinje pa z rdečim baržunom. Iz kapucinske cerkve odstranijo vse klečalnike, celo cerkev pa okrase s črnino, z grbi in drugimi žalnimi znamenji. Ob določeni uri se zbero kapucini pri samostanskih vratih, odkoder spremijo truplo z bakljami v cerkev, v katero spuste samo tiste, ki so bili povabljeni k pogrebu. Truplo postavijo v sredi cerkve na vzvišen prostor, knez nadškof pa blagoslovi truplo. Asistenti in kapucini pa pojo predpisane psalme. Nato spremijo truplo kapucini z bakljami v grobnico. Čez par tednov pa postavijo leseno krsto v navzočnosti za to določenega dvornega uradnika po blagoslovitvi trupla po očetu gvardijanu v novo krsto, ki ostane za vedno v cesarski grobnici."

Novci s podobo cesarja Karla

"Nove novce s podobo cesarja Karla bodo pričeli v kratkem kovati. Priprave so že v teku. Sedanji novci bodo seveda še dolgo v prometu. Tudi novi redovi in poštne znamke bodo kmalu nosile podobo novega cesarja."

Slovenec, 25. novembra 1916


Kako so razglasili cesarjevo oporoko

"Dne 22. t m. se je vršila v uradu najvišjega dvorjanika publikacija cesarjeve oporoke ob navzočnosti najvišjih dvornih funkcijonarjev, zun. min. barona Buriana ter obeh min. predsednikov drja. Korberja in grofa Tisze. Cesar izraža v oporoki željo, da naj se postavi krsta z njegovim truplom poleg krste cesarice Elizabete in cesarjeviča Rudolfa. Svojemu nasledniku naroča pokojni vladar, da naj ljubi svoje narode, ter da naj vztraja pri državni misli in obstoječih načelih državne ureditve."

"Premoženje krone in bogate cesarske zbirke pripadejo novemu cesarju. Svoje privatno premoženje je zapustil cesar svojima hčerkama in njunim otrokom. Legate [kar kdo v oporoki zapusti osebi, ne da bi jo postavil za dediča, op. a.] je ostavil tudi drugim članom cesarske hiše. Visokim dvorjanikom in osebam njegovega zaupanja je zapustil dragocene spominske predmete. Cesar je skrbel tudi za svoje služabnike ter za lovce svojih revirjev. Posebno bogato je obdaril svojega dolgoletnega telesnega slugo Ketterla. Večje legate dobijo tudi razni humanitarni zavodi. Cesarjeva oporoka, ki je napisana že pred dolgimi leti, ima 2 dodatka. Prvega je napisal cesar po Franc Ferdinandovi smrti, drugega po izbruhu svetovne vojne."

Pričevanje cesarjevega osebnega brivca Sennhoferja posebnemu poročevalcu časopisa "Az Est" iz Budimpešte, ki ga je objavil tudi ljubljanski časnik Slovenec.

"K cesarju sem prišel ob 7. zjutraj, ki mi je na moj pozdrav tiho odgovoril: 'Guten Morgen'. Cesar je sedel pri pisalni mizi, na kateri je ležalo nekaj papirjev; v eni roki je držal pero; sedel je na navadnem stolu; dva strežaja sta ga podpirala. Ko sam ga bril, sem slutil, da to delam zadnjič. Barva obraza ni bila več živega človeka. Močno sem se trudil, da sem izvedel svoje delo, ker je bil cesar zelo slab. Kljub temu mi je naročil, naj mu žgem brke in brado; vzel je na to zrcalo, da se je prepričal, če sem tudi svoje delo dobro opravil. Ves čas sem imel vtis, da je storil cesar vse, da pokaže, kako nadvladuje svojo bolezen. Ko me je še cesar vprašal, kakšno je vreme, me je odpustil."

Slovenec, 24. novembra 1916


Kdo bo dedoval po pokojnem cesarju?
"Oporoka cesarja Franca Jožefa I. je obsežen spis, ki ga izpopolnjuje še več dostavkov. Spisana je bila leta 1914.; po umoru nadvojvode Franca Ferdinanda jo je rajnik še precej izpremenil. O premoženju krone seveda oporoka ničesar ne določa. Zasebna cesarjeva zapuščina obsega premoženje v gotovini, vrednostne papirje, posestva, zelo veliko umetnin, slik, skulptur, cesarske gradove, vile in lovske hiše, veliko posestev na Dunaju in v drugih mestih. Dedščino je rajnik volil svojim bližnjim in daljnim sorodnikom. V prvi vrsti bodo dedovali nadvojvodinja Marija Valerija in princesa Gizela, vnuki in cesarjevi pravnuki, princesa Elizabeta Windischgraetz, cesarjev zet; nadvojvoda Franc Salvator in princ Leopold Bavarski. Cesar je preskrbel tudi za stare svoje zveste uslužbence. Posebno se je spomnil svojih štirih osebnih slug, lovcev in gozdarjev."

Oporoka cesarja Franca Jožefa je imela poleg osnovnega namena – lažjega prenosa oblasti in upravljanja pokojnikovega osebnega premoženja, še dodatno funkcijo. V posebnem pismu se je cesar obrnil na svoje podložnike in jim še zadnjič namenil nekaj besed.

Poslednji nagovor ljudstvu
"Mojim ljubljenim narodom izrekam popolno zahvalo za zvesto ljubezen, ki so jo posvedočevali Meni in Moji hiši v srečnih dneh kakor v težkih časih. Zavest te privrženosti je mojemu srcu dobro dela in me jačila v izvrševanju mojih težkih vladarskih dolžnosti. Naj ohranijo to patrijotično mišljenje mojemu nasledniku. Tudi Svoje armade in mornarice se spominjam s čustvi ginjene hvaležnosti za njeno hrabrost in zvesto vdanost. Njene zmage so me navdajale z veselim ponosom, nezaslužena nesreča z bolestno žalostjo. Izvrstni duh, ki je od nekdaj navdajal armado in mornarico ter obe moji domobranstvi, mi jamči, da se sme moj naslednik v vladi nanje nič manj zanašati kakor jaz."

Najstarejši vladar svetovne zgodovine
"Blagopokojni cesar Franc Jožef I. je izmed vseh vladarjev svetovne zgodovine najdlje vladal. Cesar Friderik IV. je vladal 53 let, 6 mesecev, 17 dni, angleška kraljica Viktorija 63 let, 7 mesecev in 2 dneva. Francoski kralj Ludovik XIV. je sicer po imenu vladal 72 let (1643 do 1715), dejansko je pa vladal le 62 let, ker je bil že s petimi leti kralj in je zanj vladalo varuštvo. Friderik Veliki je vladal 46 let, cesar Viljem I., ki je bil 91 let star, je nosil prusko krono le 30 let, nemški cesar pa je bil 17 let."

Po tedaj uradno veljavnih podatkih je bila vladavina Franca Jožefa najdaljša. Upoštevati moramo dejstvo, da ravno vsakega vladarja iz kakšne manjše afriške ali azijske monarhije niso mogli poznati ali pa se niso za njih niti zanimali, saj je bila Avstro-Ogrska, kljub nezavidljivim razmeram, še vedno dokaj pomembna velesila.

Šolska mladina

"Odredbe radi šolske mladine se bodo še izdale. Dan cesarjevega pogreba bo šole prost. V vseh šolah bodo žalne slovesnosti. Šolska mladina se bo udeležila maš zadušnic, ki se bodo brale po vseh cerkvah."

Slovenec, 23. novembra 1916


Balzamiranje trupla in izdelava mrtvaške maske

"V sredo je akad. slikar profesor Matsch napravil skico cesarja na mrtvaški postelji ter je fotografiral sobo, v kateri je cesar umrl. V noči od četrtka na petek je napravil profesor Marschall masko cesarjevega obličja. Nato je bilo truplo balzamirano. Ta posel je izvršil profesor dr. Kolisko v navzočnosti telesnega zdravnika drja. Kerzla. Truplo so po izvršenem balzamiranju oblekli v maršalsko gala-uniformo ter položili v leseno krsto prevlečeno s črnim baržunom, ki so jo postavili na črn oder, kjer ostane do ponedeljka. Oder obdajajo visoki srebrni svečniki z gorečimi svečami. Pred krsto stoji velik srebrn križ, ob katerem opravljajo duhovniki dan in noč mrtvaške molitve. V ponedeljek položijo baržunasto krsto v kovinasto, nakar se bo truplo v navzočnosti članov cesarske hiše blagoslovilo. Proti deseti uri bodo dvignili dvorjaniki ob spremstvu bakljonoscev cesarskega mrliča ter ga ponesli po velikih črno pokritih glavnih grajskih stopnicah pred Schönbrunski grad. Od tam se bo pomikal sprevod v mesto čez Mariahilferstrasse in Ring ter skozi glavna velika vrata cesarskega gradu v dvorno župno cerkev."

"Balzamiranje cesarskega trupla je bilo končano proti jutru [iz 23. na 24. november, op. a.]. Srce so položili v srebrno posodo, druge notranje dele telesa pa v medeno škrinjico. Oboje bo prenešeno v avgustinsko cerkev, kjer se blagoslovi in shrani."

Slovenski narod, 25. novembra 1916

"Mrtvaški oder se nahaja v cesarjevi pisalni sobi, ki ni črno prevlečena. Krsta je odprta in pokrita s fino tančico, skozi katero je dobro videti celo truplo. Cesar ima v rokah majhen črn križec, obdan od cvetlic, spodnji del trupla je pokrit z zlato preprogo, na kateri ležijo mali šopki, poklonjeni cesarju od otrok cesarske hiše. Glava počiva na beli svileni blazini. Obličje je bledo, ne spremenjeno, mirno."

Mrtvaška maska cesarja Franca Jožefa I.

"Masko je izdelal profesor Marschall. Cesarjevo lice so mazilili z oljem, brado z vazelinom; nato so vlili tekoči gips na obraz. Čakali so, da se je gips strdil, nato so masko odvzeli, dobili negativ, vlili vanj gips in dobili tako pravo podobo, ki kaže rajnega cesarja, kot da spi. Delali so približno tričetrt ure. Cesarjeve poteze se niso izpremenile."

Slovenski narod, 25. novembra 1916

Cesar leži, kot da počiva
"Krsta se nahaja v vogalu pisalnice poleg spalne sobe, v sobi, kjer je cesar Franc Jožef I. največ delal, leži zdaj na mrtvaškem odru. Soba je prijazna, ničesar niso izpremenili. Na lestencu gore električne žarnice; dvajset sveč na visokih svetilnikih obdaja krsto. Pohištvo so potisnili k stenam; v ostalem prostoru stoji oltar in z baržunom prevlečeni klečalnik. Cesar drži v sklenjenih rokah mal, črn križ in nekaj cvetlic. Truplo pokriva odeja iz zlatenine; mali šopki cvetlic leže na njej; darovali so jih otroci cesarske rodbine. Krsto pokriva prozorna tančica. Cesar leži, kot da počiva. Glava počiva na beli blazini iz atlasa in je taka, kot da bi bil cesar živ, tako dobro so truplo balzamirali."

Nekaj dni pozneje je bila v časopisih objavljena kratka vest: "Krsto cesarja Franca Jožefa I. so morali danes zapreti. Cesar bo zato na mrtvaškem odru v dvorni župni cerkvi v zaprti krsti." Dodatnih pojasnil z dunajskega dvora ni bilo, poraja pa se vprašanje, kako dobro so truplo balzamirali, če so morali krsto zapreti.

Določbe za pogreb
"Danes dopoldne so bile izdane določbe za pogreb cesarja Franca Jožefa. V ponedeljek 27. t. m. ob 10. zvečer se bo prepeljalo truplo iz Schönbrunna v dvorno župno cerkev, kjer bo položeno na oder ter eksponirano. Občinstvo bo imelo pristop v cerkev dne 28. in 29. t. m. od 8. ure zjutraj do 6. zvečer, dne 30. pa od 8. do 12. opoldne. V četrtek 30. novembra popoldne se vrši z največjim cesarskim pompom pogrebni sprevod. Impozantni sprevod bo krenil ob 2. popoldne iz cesarskega grada čez dunajski Ring, Aspernski trg, Franca Jožefa nabreže, ulico Rotenturm h katedrali sv. Štefana, kamor prispe ob 3. uri. Tam bo blagoslovil truplo kardinal Piffl, nakar se bo pomikal sprevod po Kärtnerici [Kärtner Straße – Koroška cesta, op. a.] h kapucinski cerkvi, kjer bo položeno truplo k večnemu počitku. Cesar Karl se ne udeleži pogrebnega sprevoda, nego bo s cesarico v Štefanovi cerkvi pričakoval sprevod. Šele iz cerkve bodo novi vladar in dvorni dostojanstveniki spremili pokojnega vladarja do rakve. Udeležba zunanjih vladarjev doslej ni naznanjena, če pride kateri, pojde pri pogrebu neposredno za cesarjem Karlom. Zgodilo se bo za zdaj prvič, da bo umrli avstrijski cesar blagoslovljen v dunajski stolni cerkvi pri sv. Štefanu. Pri pogrebih prejšnjih cesarjev je bilo truplo vedno blagoslovljeno v dvomi cerkvi in potem prepeljano h kapucinom, čuje se, da je to premembo odredil še pokojni cesar sam."

Ureditev cesarske grobnice
"V cesarski grobnici pri Kapucinih na Dunaju (Neuer Markt) so že začeli delati priprave za cesarjev pokop in sicer v novih oddelkih, ki so jih bili priredili v podzemskih prostorih pred petimi leti in dosedaj še niso bili rabljeni. Truplo cesarja Franca Jožefa I. bo torej našlo tu kot prvo večni počitek. Že tedaj, ko so prirejali ta oddelek cesarske grobnice, so mislili na to, da najdejo ob cesarju svoj končnoveIjavni prostor tudi ostali ožji člani njegove družine. V doglednem času prineso semkaj trupla cesarice Elizabete, prestolonaslednika Rudolfa, ki ležita sedaj drug poleg drugega v oddelku `Iz vladarske hiše Habsburško-Lotarinške´, dalje krste z zemskimi ostanki cesarjevih starišev: nadvojvode Franca Karla in nadvojvodinje Sofije, cesarjevih bratov: cesarja Maksa in nadvojvode Karola Ludovika, kakor tudi cesarjeve zgodaj umrle prvorojenke nadvojvodinje Sofije."

"V ta novi oddelek grobnice vodijo doslej zaklenjena vrata na desni preko treh marmornih stopnic. To sta dve druga poleg druge ležeči, četverooglati, precej prostorni, majhni dvorani, ki na človeka nikakor ne napravljata mračnega vtisa. Da so dobili primerno višino, so morali preje poglobiti tla. Stene v obeh dvoranah so obložene z blestečebelimi marmornimi ploščami, pod njimi pa je napravljeno meter visoko obzidje iz črnega marmorja. Tudi strop je bel. V prvem prostoru je sredi stropa Kristusova glava v reliefu; v žarkih, ki obdajajo glavo, so majhne angelske glavice. Strop druge dvorane krasi podoba Matere božje. Priprost, a zelo okusno opremljen oltar v ospredju prvega prostora. Pod stropom prve dvorane so krog in krog napravljene v zidu majhne, štirioglate z belim steklom pokrite vdolbine, v katerih gori 38 električnih žarnic, v drugi dvorani pa nad okni 32 svetilk. Prvi prostor ima v podolžni steni dve okni, drugi prostor pa samo na čelni strani eno okno. Stekla v vseh treh oknih so svetloplava, za njimi je električna luč, ki razširja preko obeh prostorov modrikast sij."

Cesarska grobnica pri kapucinih (nem. Kaisergruft) je v samem središču Dunaja, slabih petsto metrov od katedrale svetega Štefana (Stephansdom). Z nekaj izjemami so v njej našli večni počitek vse pomembnejši Habsburžani. Med temi izjemami je bil tudi Franc Ferdinand, ki je podlegel pod streli atentatorja v Sarajevu, kar je, kot vemo, pahnilo narode Evrope v morijo, ki se je v zgodovino zapisala kot prva svetovna vojna. Pokojni prestolonaslednik Franc Ferdinand si je namreč dal zgraditi družinsko grobnico v gradu Artstetten, v istoimenski vasici, nedaleč stran od Pöchlarna v Spodnji Avstriji.

… v Pöchlarn, mestece, ki leži sto kilometrov zahodno od Dunaja oziroma štirideset kilometrov zahodno od deželnega glavnega mesta Spodnje Avstrije Sankt Pöltna, je dvorni vlak prispel sedemintrideset minut čez polnoč. Ravno takrat pa se je razbesnelo neurje in pogrebci so morali čakati do treh zjutraj, ko so trupli prestolonaslednika in njegove soproge prepeljali preko Donave. […]


Odlomek iz prispevka Prestolonaslednik na poslednji poti – 2. del.


Pogreb bo potekal ponoči in podnevi

"Dvorni hlapci na konjih z gorečimi svetilkami, eskadron konjenice in dvorni jezdeci nastopijo na čelo nočnega pogreba, ki se prične premikati, ko bije ura deset. Konjenikom sledi dvovprežna kočija; v njej sede dvorni sluge, nato jezdi dvorni komisar; dva dvorna hlapca s svetilkama v rokah prijezdita; nato slede štiri dvorne državne kočije, v vsako je vpreženih šest konj; v njih se vozijo oba generalna pobočnika, oba knežja komornika; v zadnji kočiji sedi prvi vrhovni dvorni mojster: znamenje, da je že blizu mrtvi vladar. Črni mrtvaški voz, ki pelje rajnega cesarja, pelje osem vrancev. Na desni strani spremlja rajnega vladarja na zadnji poti osem c. kr. [cesarsko-kraljevih, op. a.] trabantnih osebnih gardistov [trabant je bil telesni stražar pomembne osebe, op. a.]; na levi strani osem kraljevskih ogrskih trabantnih osebnih gardistov, dalje osem gardnih jezdecev peš na vsaki strani, šest osebnih lakajev na vsaki strani; šest arcierov in šest ogrskih gardistov na konjih z eno šaržo na čelu tvorijo čelo spremstva; nato prijezdita dva dvorna hlapca; za njima se pelje v dveh dvornih vozovih komorno osobje. Eskadron konjenice zaključi pogreb. Po širokem grajskem dvorišču se premika pogreb h grajskemu mestu, kjer izkaže rajniku grajska straža zadnjo čast. Zastava se pokloni, boben zamolklo zaropota; počasi zapusti pogreb Schönbrunn, katerega rajni cesar ni zapustil, odkar se je pričela vojska."

Akreditacije za udeležence pogreba
Predvideno je bilo, da se pogreba udeleži več domačih pa tudi tujih visokih dostojanstvenikov. Organizacija dogodka je morala biti na izjemno visoki ravni, zato tudi malenkosti niso prepuščali naključju. Načrtovani mimohod po Dunaju je predstavljal velik organizacijski zalogaj, glede na predvideno število gostov. Nič manjši izziv pa je bila množica običajnih ljudi, ki so se želeli posloviti od cesarja. Treba je bilo poskrbeti za varnost vseh udeležencev. Dunajčani, ki so prebivali na trasi pogrebnega sprevoda, so morali od policijskih oblasti zaprositi za posebne akreditacije, sicer na dan pogreba ne bi mogli do svojih bivališč ali iz njih. Ceste in ulice, ki so se nahajale na predvideni poti sprevoda, so bile strogo zastražene.

V prispevku so uporabljeni zapisi iz časopisov Slovenec in Slovenski narod, ki so dostopni na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije.


Več o tem pa prihodnjo nedeljo v tretjem delu prispevka.

Rok Omahen
Prijavi napako
Komentarji
kobajagi7
# 19.02.2017 ob 09:45
po Francu Jožefu Slovenci ( in seveda vsi ostali v AO) nismo nikoli več imeli voditelja njegovega "KALIBRA" !! današnji voditelji v vseh državah bivše AQ so v primerjavi z njim, oprostite izrazu, tako imenovani... "pičkin dim"....
Ohms law
# 19.02.2017 ob 11:13
Slovensko ozemlje je bilo eno najbolj zaostalih v AO. Edini smo bili brez univerze. Češka Praga je bila Pariz za nas.
Gepard007
# 19.02.2017 ob 09:14
@kocbek: Tudi jaz bi našega premierja klical presvetli, če bi dejansko kaj storil za nas. Mi imamo železnice še kar iz časov presvetlega, tolk mal za zamislit...
Mare_4
# 19.02.2017 ob 15:40
Hvala avtorju za čudovit prispevek.

Poleg tega, da nam zelo lepo predstavi tedanje dogodke tudi z obilico skrbno izbranih vsebin pristnih besedil, ki se lepo povežejo v zaokroženo celoto in nam pomaga začutiti vsaj del takratnega dogajanja, nas pogosti tudi s števlnim avtorskim dokumentarnim slikovnim gradivom!

Lp
Lupo
# 19.02.2017 ob 09:21
Franc Jožef je vladal 68 let, kralj Peter 20 dni.
hervard
# 19.02.2017 ob 07:38
Mal postojmo, mal zapojmo, k` mamo cesarja dobrega, Franca Jožefa. ( Pesem iz tedanjega časa)

650 let vladarstva Habsburške dinastije je na našem narodu pustilo neizbrisen pečat. Škoda da so se narodni voditelji (Korosec, Hribar, Krek....) ,pod vplivom slovanskega nacionalizma odločili za Balkan. Ta desetletja so tako vplivala na nas da se sprašujem ali smo kot narod sploh sposobni upravljati z lastno državo.
rastislav
# 19.02.2017 ob 12:49
Zanimivo kako večina ljudi ni sposobna pisati o neki zgodovinski osebi, ki je umrla prek sto leti brez da bi dajali neke vrednostne sodbe. Sej vas nihče ne sili da bi ga objokovali ali preklinjali, malo distance bi bilo dobro imeti.
keka77
# 19.02.2017 ob 13:55
Radmil, Franc Jožef je zakuhal vojno?!? A dej..? Hahaha... Pozabljas da je sel na K.... raznim Imperijem ala Rusija, VB, dobickarskim Italijanom, ZDA in se marsikomu, tako kot gre danes EU na K.. Americanom, Rusom ipd.. Marsikdo bi raje videl da razpade.. seveda za svoje koristi.. Franc Jozef je bil prvi ki je nekako naredil "poskus" manjse "EU".. Slava mu!
fejstbukov
# 19.02.2017 ob 11:04
Hervardovček,
v času vladanja Franca Jožefa, se je med leti 1880 do 1915, iz slovenskih ozemlj znotraj Monarhije, izselilo (migracija&emigracija) preko tristo tisoč Slovencev (tkratna tretjina vseh Slovencev, živečih v dualistični Monarhiji...): prav tako se računa tudi, da je za vojno, ki jo je na pritisk preračunljivih zaveznikov - predvsem nemškega cesarja Viljem II. Nemški- sprožil senilni starec Franc Jožev, za katerega »ideale« -nova delitev takratnega kolonijalističnega (imperialističnega) sveta- je umrlo vsaj 25.000 tisoč mladih slovenskih fantov...itd.
fejstbukov
# 19.02.2017 ob 08:12
....ki je 68 let vladal Dvojni monarhiji.
Popravek:« Dvojni monarhiji je Vladal je 50 let!«
zvrc
# 19.02.2017 ob 12:42
Ne vem zakaj bi morali danes objokovati njegovo smrt! Medtem, ko se je ,,modra kri'' na Dunaju šla pogrebne ceremonije, so sto tisoči vojakov umiralo na frontah, njihove družine pa so doma umirale od lakote.
marko02
# 19.02.2017 ob 09:02
Zadnja generacija slovencev pod AO je hodila bosa
Prva generacija Slovencev pod AO je hodila bosa, lačna, nepismena...
radmil
# 19.02.2017 ob 10:29
Presvetli monarh je zakuhal 1. svetovno vojno, v kateri je sicer izgubil svojo cesarjevino, a zanjo so veselo in masovno umirali slovenski in še kateri drugi fantje. Kaj je tu treba slaviti?
presenečen
# 19.02.2017 ob 08:41
Vsekakor se je po smrti tega in še kakšnega monarha začelo drugačno stoletje. Predvsem stoletje brez Presežnega. To je bilo stoletje vojn, nasilja in vsiljevanja ideologij.

Oktoberska revolucija 1917

Španska revolucija

Druga svetovna vojna
Kekec99
# 19.02.2017 ob 12:05
Še mar mi ni.
Sklonjen
# 19.02.2017 ob 10:52
Si predstavljate Cerarja ob njegovem boku?
Rtvrtv
# 19.02.2017 ob 08:27
1. Zadnja generacija slovencev pod AO je hodila bosa (razen 1% tajkunov).
2. Generacija v YU, si je zgradila hiše, kupila avto....
3. Generacija v Slo se zopet pomika v točko 1. Bosi in s pametnim telefonom.
radmil
# 19.02.2017 ob 16:02
keka77: Koliko je šel "presvitli" komu na kurac ne vem, pa ti tudi najbrž ne ne veš čisto natančno. Da pa je on sam napovedal vojno Srbiji in se je tako začela svetovna morija, v kateri je umrlo na deset tisoče slovenskih fantov, je pa dejstvo, pa če ti je všeč ali ne. Tako, da si lahko svojo ironijo mirno prišparaš za neko drugo priliko.
Enostavno
# 19.02.2017 ob 16:38
AO temnica slovanskih narodov.Franz Jozef pa diktator in tiran.
zenga.zenga
# 19.02.2017 ob 07:53
650 let okupacije totalitarističnih in diktatorskih Habzburžanov je našem narodu zapustilo neizbrisno ,, dediščino ,, da smo kot narod postali hlapci po značaju in politično popolnoma nesuvereni .Krščanstvo je prispevalo še globok občutek grešnosti in predvsem nespoštovanje samega sebe - zato bolj spoštujemo tujca kot soseda in tuje običaje bolj kot svoje ...
kocbek
# 19.02.2017 ob 09:09
Kako moraš biti beden, da kličeš enga tipa 'Presvetli'.
TV in RA arhiv
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Muzej na prostem Kolovrat 00:09:29, 26.06.2015
Stoletni odmev velike vojne 01:23:45, 18.06.2015