Prva svetovna vojna
(5)

Poudarki

  • Razstava bo na ogled do novembra
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 15 glasov Ocenite to novico!
Perice
Ženske so prišle tudi v neposredni stik s fronto - bile so bolničarke, strežnice, pa tudi nosačke, ki so nosile različni material in hrano, in perice, ki so prale za vojsko. Foto: Iz razstave 1915 - Ženske v zaledju soške fronte
1915 - Ženske v zaledju soške fronte
 Vodja projekta: prof. dr. Marta Verginella
Strokovna priprava in izbor gradiva: dr. Kornelija Ajlec, dr. Ana Cergol Paradiž, mag. Robert Devetak, dr. Marko Klavora, dr. Žiga Koncilija, dr. Jernej Kosi, dr. Peter Mikša, dr. Irena Selišnik, dr. Urška Strle, prof. dr. Petra Svoljšak, dr. Petra Testen
Oblikovanje: Matic Leban
Begunci
Začetek spopada v Posočju spomladi 1915 je na obeh straneh fronte potisnil civilno prebivalstvo v pregnanstvo. V Italijo je moralo oditi okoli 12.000 beguncev, v notranjost avstro-ogrske monarhije pa okoli 80.000 ljudi. Foto: Iz razstave 1915 - Ženske v zaledju soške fronte
       Na razstavi skozi fotografije, članke, citate, predmete prikazujemo dogajanje ob odprtju soške fronte in preseljevanje ljudi v notranjost tako Avstro-Ogrske kot Italije. Letošnja razstava spada v niz razstav, ki jih postavljamo ob 100. obletnicah. Štiri leta bodo razstave na ogled v Kobaridu, leta 2018 pa jo bomo postavili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.       
 Petra Testen
Prehrana
Ženske niso imele izbire, če so hotele, da preživijo same, otroci in starejši, so morale stopiti v domače in državno gospodarstvo. Foto: Iz razstave 1915 - Ženske v zaledju soške fronte
Ženska v pogovoru z vojakom
Ženske so s tem stopile tudi pod drobnogled javnega očesa. Pojavijo se moralne sodbe v primerih žensk, ki se družijo z vojaki, speljani so tudi sodni procesi, na katerih so ženske obsojene zaradi nemoralnih dejanj. Foto: Iz razstave 1915 - Ženske v zaledju soške fronte
Šolstvo med vojno
Šolanje otrok je bilo prekinjeno, v šolah so uredili bolnišnice, pouk so tako morali prilagoditi vojnim razmeram. Organizirali so se tudi v begunskih taboriščih. Foto: Iz razstave 1915 - Ženske v zaledju soške fronte

Dodaj v

Vojna ni potekala le na bojiščih, za preživetje so jo bojevale tudi ženske

Razstava 1915 - Ženske v zaledju soške fronte v prostorih Fundacije Poti miru v Kobaridu
18. junij 2015 ob 12:08
Kobarid - MMC RTV SLO

Ko se je prva svetovna vojna razplamtela v vsej razsežnosti in so se odpirala nova bojišča, je vedno huje trpelo tudi civilno prebivalstvo - v zaledju so ostajale predvsem ženske, ki so morale prevzeti tako skrb za družino kot tudi državno gospodarstvo.

To, da so ženske dejavno podpirale vojake in v vojno usmerjeno gospodarstvo, so avstro-ogrske oblasti pričakovale kot samoumevno stvar. Vse je bilo usmerjeno v zmago na bojišču in za to so morali delati tudi vsi v notranjosti države. Še posebej takrat, ko se je fronta odprla na domačih tleh in so se z vojno napovedjo Italije boji razplamteli med Rombonom in Tržaškim zalivom.

Osvetlili bodo vsako posamezno leto vojne
S čim vse se je moralo soočati civilno prebivalstvo v zaledju, ki so ga v letu 1915 sestavljale pretežno ženske, predstavljajo na novi razstavi v prostorih Fundacije Poti miru v Kobaridu. Naslovili so jo 1915 - Ženske v zaledju soške fronte.

Ekipa avtorjev pod vodstvom dr. Marte Verginella s tem sledi obsežnemu štiriletnemu projektu, ko bodo za vsako 100. obletnico postavili novo razstavo in tako časovno sledili dogajanju skozi leta vojne. V ospredju vseh pa bodo ženske. "Ženske vloge do zdaj niso bile tako osvetljene, obstajal je velik raziskovalni manko v zgodovinopisju," izpostavlja ena izmed avtoric razstave dr. Petra Testen. Tega se zdaj trudijo zapolniti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, svoje delo pa raziskovalci predstavljajo na teh razstavah.

1. svetovni vojni so govorili tudi v oddaji Tarča.

Iz studia so se preselile na Goriško, v kraje, kjer je bila zemlja pred stoletjem razrita od izstrelkov in prepojena s krvjo. V muzejski dvorani dvorca Kromberk je Boštjan Anžin v živo gostil zgodovinarje Petro Svoljšak, Boža Repeta in Kajo Širok, ljubiteljskega raziskovalca soške fronte in avtorja šestih tematskih knjig Vasjo Klavoro, predstavnika Spirita v Milanu Gorazda Skrta ter kustosa razstave Goriškega muzeja Sem puško zagledal in jokat začel Davorja Kernela.


Ženske stopijo v pogon gospodarstva

Leto 1915, ki ga osvetljujejo letos, je bil čas, ko se je množično navduševanje nad vojno poleglo. Nastopila je kruta realnost, da vojaki ne bodo doma do božiča, domov so prihajale krste ubitih, vse bolj se je občutila celinska blokada, ki jo je izvajala antanta. Oblasti so pričakovale, da bodo ženske in otroci dejavni pri zbiranju denarnih sredstev in materiala, opisuje Marta Verginella v uvodu razstave.

In ženske res niso imele druge izbire, kot da dejavno sodelujejo. Njihova prva skrb je bila namreč preživetje družin. Ker je bilo hrane vedno manj, se je temeljito spremenil tudi jedilnik. Na razstavi si tako lahko ogledate Varčno kuharico Marije Remec, v kateri so zbrani nasveti, kako s skromnimi živili pripraviti dovolj hranljive jedi.

Njihova vloga je bila samoumevna
In če so ženske zaradi težkih in skromnih razmer v zaledju, ko je njihov delovnik lahko trajal tudi do 18 ur, v preostanek pa so skušale stisniti najnujnejša gospodinjska dela in skrb za otroke, v pismih potarnale svojim možem, so bili ti velikokrat nejevoljni. "Neprijetno, da ne dobiš podpore od države ali jaz sem te redno opozarjal, hrani, dokler je čas, jaz vendar ne pošljem denarja, da se sproti porabi. Glej, da izhajaš kakor druge. Ta mesec bom skušal več poslati, ker imam kot kor. tudi več dohodkov ... Ampak ne piši mi tako obupnih pisem. Saj vendar še ni vseh dni konec," je v pismu ženo karal vojak Ivan Zupan.

O ženskih mislih izvemo prek moških
O čem vse so ženske poročale možem in drugim moškim sorodnikom na fronto, sicer izvemo le posredno. Večina ohranjenih pisem je tistih, ki so prispela s fronte domov in so jih torej pošiljali moški, medtem ko se odpisovanja žensk na bojišča skoraj niso ohranila. "Eden od poudarkov razstave je ravno žensko-moški pogled na dogajanje. A velikokrat se nam zgodi, da je ženski pogled rekonstrukcija tega, kar lahko o njihovem razmišljanju preberemo v moških pismih in spominih, kjer komentirajo in se odzivajo na pisanje žensk. Zgodbe žensk dobimo torej prek ovinka moškega," izpostavlja Petra Testen.

Hkrati so zanimiv vir tudi sodni spisi. V času vojne se namreč poveča delinkvenca, ženske se poskušajo preživeti tudi s prostitucijo, da bi nahranile družino, tajijo zalogo prehrane pred oblastmi ali kdaj kaj ukradejo. Ko se je stanje poslabševalo, so se v protestih združile tudi na ulicah, kar je še posebej vznejevoljilo oblasti, ki so si prizadevale, da bi obdržale navdušenje in zavzetost za vojno.

Izseliti se morajo celotne vasi
Ta je plahnela tudi z navalom beguncev na večja središča v notranjosti države. Če so leta 1914 prihajali predvsem z galicijske fronte, so se v letu 1915 morali izseliti tudi iz krajev ob Soči. "V pričevanjih izvemo, da se je preseljevanje ljudi v Posočju zgodilo zelo hitro, saj so oblasti morale izprazniti prostor, kjer bo potekala fronta. Pogosto so po njih prišli sredi noči, ljudje niso vedeli, kam gredo, kje so sovražniki, kaj se bo z njimi zgodilo," pripoveduje Petra Testen.

In prav begunstvo prebivalcev Posočja in Istre je druga prevladujoča tema razstave Ženske v zaledju soške fronte. Večino so avstrijske oblasti poslale v notranjost monarhije, kjer so nastala begunska taborišča, na italijanskem zasedbenem območju pa so jih italijanske oblasti namestile po najrazličnejših krajih Italije. In tam je znova nastopila bitka za preživetje in za ohranitev preseljene družine skupaj. "Naše skrbne in hrabre mame so morale torej same nositi težo odgovornosti za preživljanje družin, v kateri so po navadi prevladovali mladoletni otroci, velikokrat celo dojenčki," se spominja Pepca Gravner, ki je vojno doživela kot otrok.

Vse je podvrženo vojnemu ustroju
Ravno pričevanja otrok so tista, ki v zgodovinskih vidikih vojnega dogajanja pogosto umanjkajo. Na razstavi pa je na ogled dokumentarni film Nadje Velušček in Anje Medved, Niso letele ptice, ki je nastal leta 1999 - ko je bilo še mogoče govoriti s tistimi, ki jim je vojna zaznamovala otroštvo.

Časa za brezskrbnost ni bilo, družine so bile ločene in ves čas v strahu za očeti in drugimi moškimi sorodniki. Zanimiv razstavni predmet so tudi železni prstani, ki so jih žene dobile v zameno za svoj zlat nakit. Tega je država porabila za izdelavo vojaških potrebščin. Vojna je torej zarezala v vse pore družinskega in javnega življenja.

Razstava, ki jo je podprlo tudi ministrstvo za kulturo, bo v Kobaridu na ogled do novembra.

Ana Svenšek
1915 - Ženske v zaledju soške fronte
Odprtje razstave 1915 - Ženske v zaledju soške fronte v prostorih Fundacije Poti miru v Kobaridu
Odprtje razstave 1915 - Ženske v zaledju soške fronte v prostorih Fundacije Poti miru v Kobaridu
Prijavi napako
Komentarji
help
# 18.06.2015 ob 18:13
https://en.wikipedia.org
/wiki/White_feather#World_War_I

Svinjarija.


Zanimivo, tole dejstvo je vedno izpuščeno iz zgodovine feminizma. "Hrabre sufražetke" so v sodelovanju z vlado in vojaškim strojem na najbolj podel način v gotovo smrt poslale na stotisoče mladih fantov.
norabassayou
# 19.06.2015 ob 08:12
DrMatilda: "recimo spodnja fotografija prikazuje skupino otrok in učiteljico, ki sedijo za leseno mizo, postavljeno na pesek, ob pokošenem travniku".

Če malo bolje pogledaš, boš v ozadju (med mizo in travnikom) videl železnico; na prvi pogled bi rekel ozkotirna.
oziris.va
# 18.06.2015 ob 12:45
Žal se premalo omenja, da so se morale nekatere ženske "prodajati" ali pa so jih prisilili v to početje.
DrMatilda
# 18.06.2015 ob 13:21
Saj to je problem pri ženskah, da posedujejo dragoceno kvaliteto in sicer lahko potešijo vojakov spolni nagon. Borijo se predvsem moški, vojna je socialna dejavnost, ki stimulira številna občutja, med katerimi je eno najpomembnejših zatrto, zato izbruhne ob prvem normalnem socialnem stiku z osebo nasprotnega spola, vendar pomešan z besom ter drugimi občutki in nagoni po preživetju. Od žensk se ne pričakuje agesije, niti trdega dela, lahko pa se slečejo in ponudijo svoje telo, ki s tem postane dobrina na bojišču, enako kot recimo malica ali tuš s toplo vodo. Ženska lahko to ponudi tudi, če je že noseča, skoraj do tenutka poroda in spet kmalu za tem, zato so spolnim zlorabam stalno izpostavljene.
Še huje je samo stanje vojne, kjer se morajo ljudje odreči številnim družbenim vrlinam in vrednotam, takrat država goji kult živali, stimulira živalsko razmišljanje pri človeku, kar ženske nujno spravi nazaj v podrejeno vlogo, enako kot se je človeška vrsta ohranjala skozi vso prazgodovino, medtem ko je za moške vojna bolj preizkušnja psihofičnih lastnosti posameznika, saj večina ne razume in ne odloča, med bojem pa se vsi generali zanašajo na silo nagona po preživetju, ki silijo vojaka na bojišču, da se bori za golo življenje, ne glede na osebne karakteristike, veščine, inteligenco, okoliščine ali karkoli.
Ko ti čustveni dogodki minejo, ostanejo za njimi samo redki posnetki in gore poškodovanih odpadkov, iz katere skušajo sodobni analitiki razumeti kaj se je takrat dogajalo, izkušnje so opisane razumno, tezno, logično, po vojni pač nihče ne želi biti več iskren, ker se vsi bojijo, da se jim bo spet utrgalo. Zato imam najraje drobne podrobnosti iz vsakdanjega življenja, ki izhajajo iz preprostih ljudi, politično ozadje, ideologija in propaganda me zanimajo šele nakndadno, ko lahko že počasi vsaj malo razumem o čem so razmišljali takrat posamezniki in kako je zgledalo njihovo življenjsko okolje.
Recimo spodnja fotografija prikazuje skupino otrok in učiteljico, ki sedijo za leseno mizo, postavljeno na pesek, ob pokošenem travniku, Podlaga se nekoliko sveti, kot da je pravkar deževalo in stojijo na blatu, eden izmed otrok je celo bos, medtem ko učiteljica v načičkani obleki, razkazuje na mizo položen okrogel predmet, ki zgleda kot globus. Nihče se ne smeji, učiteljica gleda nekam stran, kot da ne razumejo čemu so jih slikali. No, to je zgodovina, kako razvozljati kaj se dogaja na tej sceni, škoda, da ne moremo videti vsaj takratnih učbenikov.
TV in RA arhiv
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Muzej na prostem Kolovrat 00:09:29, 26.06.2015
Stoletni odmev velike vojne 01:23:45, 18.06.2015
Italijanski SACRO EGOISMO 00:34:06, 31.05.2015
Vera v strelskih jarkih 00:20:52, 15.05.2015
Slovesno odprtje Poti miru 00:01:07, 21.03.2015
Pozabljenost soške fronte 00:55:51, 20.03.2015
Polmesec nad planikami 00:49:58, 17.02.2015