Prva svetovna vojna
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 12 glasov Ocenite to novico!
Baron Gautsch
Potniški parnik Baron Gautsch so splavili leta 1908 v škotski ladjedelnici Gouray's & Sons v Dundeeju. Foto: Wikipedia
BARON GAUTSCH (1914 – 2014)Prva žrtev prve svetovne vojne v Istri
Razstava bo v Narodnem muzeju na ogled do 24. septembra. Foto: Grega Gutman
       Od osmih rešilnih čolnov so uspešno spustili samo enega, v katerem je bila po večini ladijska posadka. Dodatna težava je bila nafta, ki jo je hitro zajel ogenj, zaradi nje pa so se mnogi utopili, saj plavati skoraj ni bilo mogoče.       
BARON GAUTSCH (1914 – 2014), Prva žrtev prve svetovne vojne v Istri
Razstavo je Zgodovinski in pomorski muzej Istre iz Pulja pripravil leta 2014 v sklopu zaznamovanj 100-letnice začetka prve svetovne vojne. Foto: Grega Gutman
VIDEO
Zgodba o »"Jadranskem Tit...

Dodaj v

Zgodba o jadranskem Titaniku, "prvi žrtvi prve svetovne vojne v Istri"

Gostujoča razstava Zgodovinskega in pomorskega muzeja Istre iz Pulja
30. junij 2017 ob 17:25
LJubljana - MMC RTV SLO, STA

Nedaleč stran od Brionov je leta 1914 svoj konec dočakal luksuzni potniški parnik, ki je iz Kotorja v Trst prevažal dopustnike, družine in uradnike. Prva svetovna vojna se je komaj dobro začela, ko je ladja zapeljala na minsko polje in potonila, z njo pa približno 330 ljudi.

Zgodbo potniškega parnika avstrijskega Lloyda, Barona Gautscha, ki se ga je prijelo ime jadranski Titanik, predstavljajo na razstavi v Narodnem muzeju Slovenije. Na ogled so deli ladijske opreme in osebni predmeti ljudi, ki so pluli na zadnji plovbi parnika. Gre za predmete, ki jih je mednarodna skupina potapljačev pobrala iz razbitine parnika pred obalo Rovinja. Danes je lokacija razbitin ladje, ki je 13. avgusta 1914 potonila šest navtičnih milj zahodno od Brionov, namreč priljubljena točka za potapljače.

Gostujoča razstava z naslovom Baron Gautsch (1914-2014) - prva žrtev prve svetovne vojne v Istri so pripravili v Zgodovinskem in pomorskem muzeju Istre iz Pulja. Odprli so jo leta 2014 v sklopu zaznamovanj stoletnice začetka prve svetovne vojne.

"Bolj kot na jadranski Titanik nesreča spominja na Costo Concordio: zgodila se je v poletnem času, blizu obale, posadka svojih dolžnosti ni opravljala tako, kot bi morala. Od osmih rešilnih čolnov so uspešno spustili samo enega, v katerem je bila po večini ladijska posadka. Dodatna težava je bila nafta, ki jo je hitro zajel ogenj, zaradi nje pa so se mnogi utopili, saj plavati skoraj ni bilo mogoče," je o zgodbi parnika dejala kustosinja Zgodovinskega in pomorskega muzeja Istre iz Pulja in avtorica razstave Katarina Pocedić.

Ko je potniški parnik Baron Gautsch dočakal svoj konec, je imel za seboj 6 let plovbe. Splavili so ga leta 1908 v škotski ladjedelnici Gouray's & Sons v Dundeeju. Ladjo so imenovali po baronu Paulu Gautschu von Frankenthurnu (1851-1918), politiku, trikratnemu ministrskemu predsedniku in zaupniku avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa.

Od Kotorja do Trsta
Parnik je bil dolg dobrih 84 metrov, širok skoraj 12, poganjali pa so ga trije parno-naftni motorji z močjo 4.600 konjskih moči. Dosegala je hitrost 16 vozlov, opremljena je bila razkošno, njeni saloni in udobne kabine so bili ponos potniške flote avstrijskega Lloyda. Baron Gautsch je do začetka prve svetovne vojne z rednimi linijami povezoval Kotor in Trst.

Po začetku prve svetovne vojne so parnik posodili vojni mornarici, da je iz Trsta na jug prevažal vojaške okrepitve. Do zadnje plovbe je opravil štiri take vožnje, preplul je blizu 2000 milj in prepeljal skoraj 3000 oseb, nazaj grede tudi civiliste, namenjene v Trst.

Posadka parnika je bila o nevarnosti minskih polj obveščena. Ko se je iz Trsta odpravljala na plovbo, je namreč pomorska oblast poveljnika opozorila, da bo vojna mornarica okoli vojaške luke Pulj polagala zaščitna minska polja in da je potrebna velika previdnost.

Potonil nekaj minut po eksploziji
Potem ko so se potniki izkrcali v južni Dalmaciji, je ladja odplula nazaj proti severu. V jutranjih urah 13. avgusta 1914 je Baron Gautsch na Rabu in Malem Lošinju dodatno vkrcal potnike ter se po najkrajši poti usmeril proti Trstu. Okoli 14. ure je bil pri rtu Kamenjak, najjužnejši točki Istre, ubiral jo je v smeri, ki je bila mnogo bliže obali, kot mu je bilo svetovano. Ob 14.45 je odjeknila eksplozija. Le nekaj minut po eksploziji je Baron Gautsch potonil.

Po besedah direktorice Narodnega muzeja Slovenije Barbare Ravnik ne gre le za razstavo o prvi svetovni vojni, ampak ob njej razmišljamo o tem, koliko je odvisno od osebnih odločitev ljudi. "Zgodba nesrečnih otrok, ki jih je ladja na rešilnem čolnu potegnila v globine, ker so ga pozabili odvezati, nas spomni tudi na tragično nesrečo gorskih reševalcev pod Okrešljem. Naj bo ta razstava opomin, da poskušamo biti odgovorni, mislimo nase in na druge."
Razstava bo v Narodnem muzeju na ogled do 24. septembra.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Lupo
# 30.06.2017 ob 23:54
Drugače je ladja RMS Carpathia, ki je rešila preživele s Titanica. plula na progi New York - Rijeka.
democenzus
# 01.07.2017 ob 01:46
jadranski titanik je bil Rex, ce jaz kaj vem, potopljen pa nekje okoli fiese
tanja11
# 01.07.2017 ob 08:08
rex je bil potopljen v vogalu med koprom in izolo.
Janez1965
# 01.07.2017 ob 07:34
Rex je bil po velikosti podoben Titaniku, po tragični usodi pa bolj Baron.
TV in RA arhiv
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Muzej na prostem Kolovrat 00:09:29, 26.06.2015
Stoletni odmev velike vojne 01:23:45, 18.06.2015