Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V mesecu februarju se je zaključil evropsko sofinanciran projekt Kolesarjenje ob železni zavesi. Ekipa madžarskih in slovenskih partnerjev je na obmejnem območju med Slovenijo in Madžarsko tri leta in pol vzpostavljala skupno kolesarsko turistično destinacijo. Mreža kolesarskih poti poteka vzdolž nekdanje železne zavese, in je sestavni del omrežja evropskih daljinskih kolesarskih poti EuroVelo. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
Maribor je zadnjih nekaj dni bogatejši za najboljši superračunalnik v Sloveniji in prvi dobavljeni superračunalnik EuroHPC na petaravni z zmogljivostjo več kot 6,8 petaflopa. Superračunalnik imenovan Vega je nameščen v prostorih Instituta informacijskih znanosti v Mariboru. Pogovarjali smo se z dr. Alešem Bošnjakom, direktorjem Inštituta informacijskih znanosti tudi o tem, kako nam superračunalniki pomagajo ustvarjati materiale, ki izboljšajo kakovost našega življenja. Več v prispevku, Katja Zver.
Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji vabi k brezplačnemu spletnemu ogledu filmov Nažgani, Kolektiv in Corpus Christi, treh finalistov za letošnjo nagrado LUX - evropsko filmsko nagrado občinstva. Več v prispevku Nataše Godec.
Pandemija Covida 19 je s sabo prinesla številna odpuščanja in negotovosti v gospodarstvu. Kljub temu pa ni vse popolnoma brezupno. Evropski sklad za regionalni razvoj in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije tistim s podjetniško idejo ponujata sredstva, s katerimi lahko v štirih mesecih podjetniško idejo pretvorijo v lastno podjetje. Projekt PONI, POdjetno Nad Izzive, sočasno izvaja 8 organizacij v Sloveniji. S koordinatorko projekta PONI Pomurje, Mašo Zemljič, se je pogovarjala Tatjana Milovanović.
Iskanje zaposlitve je dandanes že samo po sebi dovolj naporno, še posebej težavno pa postane, če nam na poti stoji naše poreklo ali socioekonomski položaj. Zaradi tega v nevladni neprofitni organizaciji EPEKA že leta organizirajo izobraževanja, ki bi tovrstnim mladim predala potrebne socialne kompetence in druge mehke veščine, s katerimi bi se bolj približali trgu dela in navdušili morebitne delodajalce. Projekt se bo v tej obliki iztekel septembra letos, nanizali pa so že kar lepo število uspehov.
Tako kot športniki tudi kulturniki oz. umetniki za svoje celostno delovanje potrebujejo občinstvo oz. neposreden stik s publiko. Kot vemo področje kulture in umetnosti v času pandemije povsod po svetu, ne zgolj doma in drugod v EU, doživlja resno in globoko krizo. V primerjavi s Slovenijo, pa so nekatere države kljub slabi epidemiološki sliki kot kaže veliko bolj uspešne pri soočanju z omejitvenimi ukrepi in ohranjanju kulture in umetnosti pri življenju.
V okviru projekta, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj, bodo v Horjulu uredili čebeljo učno pot, učilnice na prostem, zunanji vadbeni park z igrali in zasadili sadovnjak. Evropski projekt pa ima pravzaprav dodano vrednost, saj se bodo na tej učni poti spletle vezi med mlajšimi in starejšimi. Več v prispevku Nataše Godec.
Pridobiti službo po šolanju je zelo pomembno. Kako pa lahko s hitrimi razgovori z delodajalci ter delavnicami jo pridobimo in tudi obdržimo? To lahko izveste na 8. karierni tržnici, ki jo pripravljata Karierni center Univerze v Mariboru in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Prispevek je prpravil Tilen Drumlič Denac.
Slovenija se te dni pripravlja na predsedovanje Evropski komisiji, ki ga bo prevzela čez 3 mesece in ga bo v veliki meri, tako vsebinsko kot tudi organizacijsko, zaznamovala pandemija covida-19. Med temami, ki bodo med slovenskim predsedovanjem Uniji ključne, sta tako zdravstvena kot tudi kibernetska odpornost Unije, pa tudi odnosi z drugimi velesilami ter migracije. V Evropskem parlamentu je bila ta teden Slovenija sicer v ospredju po drugi razpravi o medijski svobodi pri nas.
V Mestni občini Kranj so konec lanskega leta zagnali nov projekt Električne mobilnosti podprt tudi s strani EU. Na poti, da postane gorenjska prestolnica na tem področju povsem samozadostna, nameravajo v prihodnjih 15 letih postaviti tudi sončne elektrarne z lokalnimi hranilniki električne energije. S konkretnim preklapljanjem na 'zeleno' pa mestna občina Kranj uresničuje tudi zaveze lokalnega energetskega koncepta in zahteve Evropske unije. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
V Euranet prispevku boste slišali o dveletnem projektu v okviru programa Erasmus+, partnerstva za izmenjavo med šolami – z naslovom Kritično do alternativnih dejstev. Februarja letos so dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše aktivno sodelovali v zanimivih in poučnih interaktivnih delavnicah v omenjenem projektu. Osrednja tema tega projekta so lažne novice in propaganda nekoč in danes. Prispevek je pripravil Dominik Hojnik.
Evropska komisija naj bi nova pravila o umetni inteligenci objavila spomladi. Ustrezno ravnovesje med podpiranjem inovacij v EU in zaščito državljanskih pravic pa ne bo enostavno. Več v prispevku Nataše Godec.
Operacija ePlačam je z razvojem novih skupnih orodij in storitev za elektronsko pošiljanje podatkov in e-plačil v veliki meri prispevala k izboljšanju zmogljivosti in učinkovitosti v javni upravi. Več v prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Gospodarska in finančna kriza pogojena s COVID-19 je socialno-ekonomske in demografske izzive še poglobila. Povečanje revščine in socialne izključenosti zahteva trajnostne rešitve. Zato partnerji projekta IN SITU v šestih evropskih državah vzpostavljajo in preizkušajo model Stičišča družbenega inoviranja, ki stremi k izboljšanju zaposlitvenih možnosti. Od slovenskih partnerjev sta v projekt vključeni Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA in Ozara. Prispevek je pripravila Lara Krneža.
Premier Janez Janša se je ta teden na Dunaju udeležil pogovorov o razdelitvi cepiv proti covidu-19 med članicami EU. Pet predsednikov vlad, vključno z Janšo, je skupaj z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzom posvarilo pred novo politično krizo, v primeru, da EU ne bo hitro ukrepala in poiskala mehanizma, ki bo zagotovil enakopravnejšo razdelitev cepiv. Dan kasneje so se na to temo virtualno srečali s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Potem, ko je vse več držav prekinilo cepljenje s cepivom podjetja AstraZeneca, med njimi tudi Slovenija, pa je slednja po krajši prekinitvi v petek nadaljevala s cepljenjem z omenjenim cepivom. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
RTV Slovenija je pred približno pol leta začel z novim multimedijskim projektom, katerega tema je vloga in pomen Evropskega parlamenta ter vpliv njegovega delovanja na vsakodnevno življenje prebivalk in prebivalcev Evropske unije. Cilj projekta TuEU – moč javnosti je izpostavitev vrednot, ki jih Evropa skozi različne sisteme delovanja spodbuja in razvija in zagotavljajo dolgoročen uspeh njenega delovanja.
Program Erasmus+ je program, ki podpira aktivnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v vseh sektorjih vseživljenjskega učenja. Dijaki v tujini s podporo programa Erasmus+ izpopolnijo jezikovno znanje in komunikacijske spretnosti ter pridobijo medkulturne in mehke veščine, ki so pri delodajalcih zelo cenjene. Prispevek je pripravil Dominik Hojnik.
V Evropskem parlamentu so načrtovano razpravo o svobodi medijev na Poljskem in Madžarskem na pobudo evropskih socialdemokratov razširili tudi na Slovenijo. Številni evropski poslanci so zaskrbljeni glede položaja medijev, več pa v prispevku, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Kako naš način prehranjevanja vpliva na okoljske razmere? Kaj je etična potrošnja? Kako mlade ozavestiti o etični dobavni verigi hrane? Se mladi v Sloveniji zavedajo okoljskih in etičnih izzivov dobavnih verig? S temi vprašanji se ukvarja evropski projekt GoEAThical, ki povezuje podnebne spremembe, dobavno prehransko verigo in mlade. Več v prispevku Nataše Godec.
Razvoj jezikovnih tehnologij je ključnega pomena za preživetje jezika v digitalni dobi, saj se sicer ne bomo mogli vključiti v nove načine komunikacije, metode dela ter preživljanja prostega časa, ki bodo na voljo v prihodnosti. Več Anja Urek.
Neveljaven email naslov