V Slovenskem narodnem gledališču Maribor je padel zastor 57. gledališkega festivala Borštnikovo srečanje, letos že drugič v spomladanskem terminu. Zaradi daljšega obdobja izbora, trajalo je leto in pol, je selektorica Nika Leskovšek, izbrala več predstav kot običajno – šestnajst. Strokovna žirija je v predstavah iskala vsestransko dovršenost in jo našla v Škofjeloškem pasijonu, koprodukciji Prešernovega gleldaišča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj ter ji podelila Borštnikovo nagrado za predstavo v celoti.

Osrednji lavreat večera pa je bil igralec Ivo Barišič. Borštnikov prstan za življenjsko delo mu je nadela prejemnica prstana leta 2019 Marinka Štern, nagrajenec pa je bil ganjen, kratek in jedrnat:"Dovolite mi samo stavek. Bili smo skupaj. Hvala lepa."
Direktor festivala Aleš Novak je povedal, da je bilo veliko predstav na festivalu razprodanih, kar priča o tem, da si želimo gledališča, ki je temeljna človekova pravica:"Omogoča uresničevanje svobode izražanja in ustvarjanja, spodbuja empatijo, kritično mišljenje in samozavedanje. Je obrambni zid pred barbarizacijo in dehumanizacijo sveta. Ta svet potrebuje več gledališča, več umetnosti in več ustvarjalnosti."

Predstava Škofjeloški pasijon, ki temelji na najstarejšem ohranjenem slovenskem dramskem besedilu, je režiser Jernej Lorenci iz množične forme reduciral na kolektiv šestih igralcev in na mučno, trpečo pripoved, ki ni več pasijon enega človeka, marveč vseh. To je prepričalo žirijo, ki je predstavi namenila veliko nagrado festivala, Branku Rožmanu pa nagrado za glasbo. Žirija je ob nevarnosti, da se raznoliki režijsko-dramaturški rokopisi prelevijo v samozadostnost in samovšečnost, največje bogastvo prepoznala pri igralcih. Zato so podelili dodatni enakovredni nagradi za igro, prejeli so jih: Nina Valič, Jana Zupančič, Nataša Barbara Gračner, Marko Mandić, Vladimir Vlaškalić in Marjuta Slamič ter Lina Akif nagrado za mlado igralko. Nagrado za režijo je prejel Sebastijan Horvat za režijo uprizoritve Cement v produkciji Drame Ljubljana, nagrajeni sta bili tudi njena scenografija in svetloba, Igor Vasiljev in Aleksandar Čavlek. Izstopala je jezikovna priredba Srečka Fišerja v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj.

Borštnikova nagrada po presoji žirije pa je pripadla predstavi Požigi ljubljanske Drame v režiji Nine Rajić Kranjac z utemeljitvijo, da je temeljito zamišljena in odigrana predstava, ki v vsej polnosti elementov uprizarja kaos sveta. Nagrajenci so se zahvaljevali gledališkim ustvarjalcem v zaodrju, Društvo gledaliških režiser in režiserjev pa je prvič podelilo nagrado Nepogrešljivi - tonskemu mojstru Silvu Zupančiču, oblikovalki luči Mojci Sarjaš, čistilki Bojani Bajželj ter posthumno posebno nagrado ustanoviteljici Zavoda Bunker Nevenki Koprivšek.

Nagrado društva teatrologov in kritikov Slovenije je prejela mednarodna koprodukcija Sad sam Matthäuss koreografa Matije Ferlina.

Nataša Barbara Gračner pa je prenesla prošnjo študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, naj se festival vrne v jesenski termin, saj se ga spomladanskem zaradi študijskih obveznosti ne morejo udeležiti in so kot prihodnji ustvarjalci slovenskega gledališča prikrajšani za pomembno izkušnjo.