Začel se je FeFi – prvi slovenski feministični filmski festival. V treh sekcijah: Frišno, Retro in Zdaj! so na spletni strani festivala brezplačno na ogled filmi, med 6. in 8. marcem pa bodo vsak večer ob 20-ih pripravili pogovore z avtoricami in programsko ekipo. Festival so pripravili v mariborskem Društvu za razvoj filmske kulture ob podpori mariborskega konzorcija Film, vsebine so dostopne brezplačno, to pa nas ne odveže družbene odgovornosti, da ga podpremo s prostovoljnim prispevkom po zmožnostih.

Festival je sad dogovorov organizatorjev in njihovih izkušenj življenja v tujini, kjer so podobni festivali ustaljena praksa. Pri nas je treba še detabuizirati besedo feminizem, kot pravi nekdanja predavateljica sociologije spolov na Humboldtovi univerzi v Berlinu dr.Nataša Pivec in dodaja:«Izkustvo ženske, imigranta, imigrantke, geja, lezbijke, ene stvari pač se morajo doživeti, da jih lažje razumejo tudi drugi ljudje. Z izborom ženskih zgodb, ženskih feminističnih zgodb poskušamo prestrukriturati ali razbiti, da obstaja samo en način prikazovanja žensk, ponavadi je bilo to s pozicije belega moškega srednjega razreda. Zdaj pa so se stvari malo ali pa bolj spremenile.«

Feministični filmski festival FeFi se imenuje po Genovefi, plemenski ženski in zavetnici zdravja oči, omogoča pa vpogled v filmsko delovanje žensk. FeFi je resda prvi slovenski filmski festival, a je tudi mednaroden – v sekciji Frišno poveže Maribor z Berlinom in z radikalnimi novinkami iz sveta filma, ki obračunavajo s patriarhalno polpreteklo zgodovino. »Prvi večer z debato se bo posvetil berlinskemu queer kolektivu Grrl Haus Cinema, ki res deluje nizkoproračunsko po načelu 'naredi sam'. Gre bolj za kakovost, za vsebino, kot pa za izgled, za visokoproračunsko estetiko. To pa ne pomeni, da so dela narejena amatersko, daleč od tega, narejena so z dekonstrukcijske feministične perspektive, tako da smo izbrale 4 filme...«, med drugim o prihodnosti, v kateri moški spol izumira, štiri ženske pa želijo postati matere. Ogledamo si lahko tudi observacijski dokumentarec o vsakdanjih dejanjih moške nadvlade na javnem prevozu, tako imenovanem »manspreadingu« – pojavu, ko moški pri sedenju z razkrečenimi nogami zavzamejo veliko prostora. Razprava z ustvarjalkami bo 6. marca, dan pozneje pa bo v sekciji Retro sledil kritični ogled filma Erotikon, ki je slovensko igralko Ido Kravanja – Ito Rino leta 1929 izstrelil med evropske filmske zvezde. V sodelovanju s češkim Narodnim filmskim arhivom bo slovensko občinstvo prvič videlo tudi digitalizirano različico filma.

Sekcija ZDAJ! je še posebej družbenoaktualna; filmski kritik Žiga Brdnik: »Film Draga Jožica govori o gospe iz Slovenije, ki se po 50-ih letih opogumi in konča svoj zakon, ki jo zapira in utesnjuje. Hkrati se lepo vklapljamo v akcijo 'samo ja pomeni ja', kjer se v Sloveniji vzpostavlja široka koalicija in se bori za spremembo zakonodaje o definiciji spolnega nasilja in poslilstva. O spolnosti se moramo začeti pogovarjati drugače in jo tudi obravnavati drugače, skozi pravni, družbeni in medosebni vidik.«
Članica mednarodne feministične mreže Ma(g)dalena in pedagoginja gledališča zatiranih Jana Burger k slovenskemu filmu Lovka režiserke Urške Djukić doda, da je :«veliko nekih individualnih rešitev, ki jih ženske najdemo, da preživimo v tem svetu. Kako torej naslavljati te sistemske spremembe, da bodo stvari boljše za vse, ne pa samo individualnih, ki so sicer super, a so le individualne..«

V običajnih okoliščinah bi bil festival v GT22 v Mariboru, organizatorji pa želijo, da bi bilo v kinodvoranah nasploh mogoče videti več filmov ustvarjalk. Mariborsko Društvo za razvoj filmske kulture, ki vodi Intimni kino v GT22 in pripravlja Letni kino Minoriti, ta primanjkljaj pozna iz izkušenj. Žiga Brdnik:«Pogosto filmov avtoric, režiserk, producentk sploh ne dobiš v slovenski distribuciji, prepuščen si samostojnim dogovorom, tako da smo takoj pozdravili idejo za tak festival, da dobijo filmarke svojo platformo in da mogoče s tem spodbudimo slovenske distibuterje in filmsko sceno, da da več prostora in možnosti za ustvarjanje filmarkam.«

Nataša Pivec še o filmu kot nosilcu družbenih sprememb:«Mislim, da je film ena prijetna opcija, kako se da spreminjati družbo ali sistem. Vsi radi gledamo filme in so en tak mehak mehanizem sprememb. Ne govorim samo o filmu kot produktu, ampak tudi o ljudeh, ki ga ustvarjajo. Tudi zaradi tega je FeFi pomemben, ker ne gre zgolj za film o ženskih zgodbah, tudi ženske, ki ga ustvarjajo, želimo narediti vidnejše.«

Festival FeFi temelji na solidarnosti. Spletna udeležba je sicer brezplačna, vsebine pa je mogoče podpreti v poljubnem znesku in po zmožnostih. https://fefi.si/