Ker nas večina rada izvaja športne aktivnosti skupaj z drugimi ljudmi, so marsikomu prva rekreativna izbira moštveni športi, kot sta nogomet ali košarka. Da pa je možno v skupini izvajati tudi tako individualen šport, kot je tek, so dokazali v Lenartu, kjer tamkajšnje Športno društvo Majstri Lenart že enajst let organizira različne tekaške prireditve, ki združujejo mlado in staro.

Eden izmed njihovih članov je tudi Simon Malek Kuzmič, ki je za naš radio povedal, kako je sam začel s tekom na dolge proge. »Najprej sem tekel na tri kilometre in nisem pretiraval s hitrostjo ali kilometrino. Razdaljo sem povečeval na tri do štiri tedne in pretekel zastavljeno traso. Tečem 11 ali 12 let in na začetku nisem razmišljal, da bi tekmoval. Ko pa so moji rezultati postajali vse boljši, pa sem si rekel, da bom začel tekmovati. Za tek na 10 kilometrov sem se pripravljal pol leta, za polmaraton pa približno leto dni, saj je zelo pomembno, da ne pride do kakšnih zdravstvenih težav ali poškodb. Glede maratonov nimam veliko izkušenj, a se je zagotovo treba zadeve lotiti še bolj po pameti.«

Pozanimali smo se, koliko znaša njegov rekord na 10 in 21 kilometrski razdalji. »Deset kilometrov sem najhitreje pritekel v 35 minutah, polmaraton pa v eni uri in šestnajstih minutah.«

Predsednik društva Gorazd Voglar nam je pojasnil, kako je nastalo ime Lenarški Majstri. »Poimenovali smo se po generalu Rudolfu Maistru, ki je naredil veliko dobrega. Mnogi izmed nas pogosto tečemo v njegov nekdanji dom na Zavrhu, zato smo si dali ime Majstri.«

Čeprav je večina članov društva starejših od 50 let, pa v njihove vrste vstopa vse več mladih. »Ko organiziramo kakšno prireditev, jih pride ogromno, zato tudi teke razdelimo v več kategorij, kot so npr. otroški, mladinski in članski. Ob tem moram dodati, da ljudje stari okrog 20 let razmišljajo nekoliko drugače, saj so zdravi in jim praviloma nič ne manjka. Po 40. letu pa se že vidijo kolobarji okoli trebuha, pri čemer imamo manj energije in smo nekoliko naveličani rutine. Prepričan sem, da nam gibanje pomaga pri ohranjanju zdravja, zato smo bili aktivni tudi v času epidemije covida-19, saj je med nami veljal rek, da če lahko pritečeš iz Lenarta na Zavrh, potem nimaš in ne boš dobil korone.«

Če smo prej govorili o izvoru imena, nam v isti sapi radovednost ni dala miru, da ne bi vprašali, kaj je botrovalo nastanku dotičnega športnega društva. »V Slovenskih goricah imamo prečudovito naravo in številne hribčke. Večina članov nas je hodila na Pohorje in sodelovala na prireditvah z naslovom Peš na Pohorje. Sam sem nato ugotovil, da imamo Pohorje pri nas doma, saj živimo blizu Zavrha, kjer je bival in živel Rudolf Maister. Ob nedeljah smo se skupaj z dvema ali tremi prijatelji pričeli družiti in teči skupaj na Zavrh. Ta skupina se je nato pričela širiti in kmalu nas je bilo za dvomestno število. Tako smo ustanovili društvo in ligo ter začeli tekmovati. Nekateri so zavoljo rezultatov pričeli trkati tudi na vrata večjih tekmovanj, na katerih dosegajo zavidljive rezultate.«

Seveda pa Lenarški Majstri prav tako organizirajo številna tekmovanja. »Najbolj je poznan naš štiriurni tek Mr. Bo, ki je potekal konec marca. Teče se na hipodromu Polena, pri čemer se meri razdalja, ki jo udeleženec preteče v štirih urah. Jeseni organiziramo tudi Tek dveh jezer, ki poteka okoli jezer Komarnik in Radehova. Izogibamo se asfalta in prometa, zato takšne akcije raje organiziramo na travnikih in poljih.«

Naleteli smo tudi na naključnega tekača, ki je spregovoril o tem, zakaj je pričel s tekom in to je govoril kar med njim. »Tek mi predstavlja neke vrste meditacijo in mi služi kot dihalna vaja. Ko to združim še z zdravim načinom življenja, se mi to zdi idealna kombinacija.«

Lenarški Majstri svoje aktivnosti izvajajo v Športno-rekreativnem centru Polena, kjer so res zavidljivi pogoji za športno vadbo, saj je v krogu enega kilometra mogoče najti plezalno steno, poimenovano po pisatelju Tadeju Golobu, 2 nogometni igrišči in fitnes na prostem. Vse omenjeno pa obdajata asfaltirana steza, ki je primerna za kolesarjenje, ter peščena steza, na kateri se odvijajo kasaške dirke, a ob vsem tem je vendarle še ena neizpolnjena želja. »Zagotovo si želimo še atletske steze. Lepo bi bilo imeti tartan v okviru enega kroga, saj bi to koristilo tudi tukajšnji osnovni šoli pri izvajanju testiranj za telesnovzgojni karton. Po mehki podlogi je namreč veliko lažje teči kot po pesku ali asfaltu, kar pride do izraza zlasti v deževnem vremenu.«

Za konec je Voglar naše poslušalce prijazno povabil, da obiščejo ŠRC Polena in v primeru, da naletijo na koga izmed Majstrov, naj ga kar pocukajo za rokav. »Če pridete kaj v Lenart, se vsekakor splača obiskati Poleno, kjer je čudovit pogled na Zavrh. Tam je tudi spominska soba generala Maistra in razgledni stolp. Okolica je lepa in čista. Če pa opazite kakšnega Majstra, pa ga le pocukajte za rokav in bomo rekli kakšno športno.«

Čim več športnih užitkov želimo Majstrom tudi mi, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, vam pa, da ostanete še naprej zdravi in v dobri telesni kondiciji.