Skoraj vsi smo se kdaj že znašli v medsosedskem sporu. Težave so lahko raznolike, od glasne glasbe in televizije, do hrupnih in prašnih obnov. Kako ukrepati in kaj, ko naše želje niso uslišane.

Poslušalka nam je potožila, da njena zgornja soseda pogosto kričita in glasno hodita:

"Spim na kavču v dnevni sobi. Ugasnem luč, da grem spat, in hodijo gor in dol, morali bi slišati, kako se to sliši!"

Hrup kljub več klicem policije ni pojenjal, ti da so ji rekli celo, da za pomirjanje sosedov niso pristojni in jo obiskali tudi zaradi besednega obračuna s sosedo. Policisti pojasnjujejo, da lahko ukrepajo le, če jim po napotitvi uspe ugotoviti kršitev 8. člena zakona o javnem redu in miru, kar pa je včasih težko, pravi Boris Lukežič s Policijske uprave Maribor:

"Prvi stavek opredeljuje čas med 22. in 6. uro, drugi odstavek pa govori o hrupu radija, televizije in drugih akustičnih aparatov čez dan. Namen zakonodajalca je zavarovanje miru in počitka občana."

V primeru dolgotrajne kršitve miru z električnimi napravami lahko policisti za nekaj časa odredijo tudi izklop elektrike, kar pa se v praksi redko zgodi.

Sosedje se lahko obrnejo tudi na odvetnika, a bodo morali kršitev dokazati, pojasnjuje odvetniški kandidat iz pisarne Jambrovič, Lah in Partnerji Matic Špur:

"Velikokrat bo potrebna pritegnitev izvedenca ustrezne stroke. Pri zvoku bi bilo potrebno primerjati nek običajen hrup s hrupom, ki je domnevno moteč,in potem bi se lahko ugotovilo, ali gre za hrup, ki presega neke običajne krajevne mere."

Tako policistI kot pravniki se ob hrupu soočajo tudi s številnimi drugimi prijavami. Pred klicem na pomoč pa svetujejo, da se sosedje trudijo za dobre medsebojne odnose in spore rešujejo na človeški ravni. Pred odločitvijo za policijsko in pravno pomoč pa naj si pridobijo čim trdnejše dokaze.

Podrobneje pa v oddaji: