Od takrat so v njej doma tudi spomini na praznični čas, na vse tisto kar je bilo treba postoriti – od peke sadnega kruha do krašenja dreveščka, do tega, da so včasih praznike za domačo mizo praznovali tudi skupaj z naključnimi gosti.

Danes se rada ozre v nazaj v svoj čas, prebira knjige, posluša glasbo in pripoveduje o tistem, kar je minilo in je bilo tako zelo drugačno od tega danes.

"Hvaležna sem, da še pri teh letih opazim veliko lepote. Lepoto najdem v naravi, v človeku, branju, v glasbi. Ne iščem slabih stvari, ker tisto slabo se potem obesi na človeka," je med drugim povedala Lunežnikova.

Pogovor je pripravil Stane Kocutar.