Mariborčanka Mojca Kasjak je po formalni izobrazbi profesorica sociologije in geografije. S plesom se je začela ukvarjati že v otroštvu in se je hitro našla v sodobnem ustvarjalnem plesu, ki jo je pripeljal do plesa kot terapevtske metode.

Na področju plesa profesionalno deluje že osemnajst let, uredila si je status samozaposlene v kulturi in se mora nenehno dokazovati ter ta status potrjevati. Četudi bi lahko rekli, da je plesni kruh težko prislužen, je v njem tudi veliko lepote, pove sogvornica in še, da ji je ustvarjalnost v plesu pomagala tudi osebno, pri iskanju izhodov in učenju.

Kot umetniška in programska vodja je letos pripravila že 16. festival Platforma sodobnega plesa, prve pomembne izkušnje v tujini pa je pridobila z odhodom v Anglijo. Na London contemporary dance school je odšla sredi 90-ih let prejšnjega stoletja, ko je bil Maribor v težkem socialnem položaju. To je bil tudi velik finančni izziv za družino, a so zmogli. Tudi pozneje se je vedno znova zavedala, kako zapostavljen je ples v Sloveniji v primerjavi s tujino, še posebej pa mariborski plesalci:« Bili so vzponi in padci in evropski projekti v času EPK. Ko smo bili takrat del mreže Modul dance, sem spoznavala, kaj pomeni pojem plesne hiše, kaj sploh pomeni profesionalizacija sodobnega plesa. Takrat sem prvič slišala, da plesalci zato, da pridejo na gostovanje, dobijo dnevnice, honorar (smeh), plačane potne stroške. Mi tu tega nismo poznali. Delali smo vse priložnostno in zastonj, iz entuziazma. Upam si trditi, pa naj se to ne sliši preveč samohvalno, da sem vzpostavljala profesionalne pogoje dela v Mariboru. Če je nekdo pred menoj vzpostavljal pogoje, da smo sploh delovali skozi entuziazem - tu moram omeniti Minko Veselič Kološa, ki je strokovnjakinja na javnem skladu za kulturne dejavnosti, pa vendar ta deluje na ljubiteljski ravni - , smo pa mi prešli s te ljubiteljske ravni na profesionalizem in ugotovili, kako pomebno je, da imamo prednike, ki so orali ledino. Zdaj pa je naša odgovornost, da to peljemo dalje.«

Vabljeni, da prisluhnete pogovoru, v katerem bo sogovornica razložila vlogo plesa kot terapije ter kako je mogoče z njim izboljšati odnose v kolektivih ter povečati storilnost. Nekatera podjetja se že odločajo za ta pristop, večinoma pa so še zadržani.