Število registriranih brezposelnih v Sloveniji je bilo maja na najnižji ravni po letu 1990. Njihovo število še naprej pada tudi na mariborskem območju. O pozitivnih trendih na področju zaposlovanja na mariborskem območju in o vzrokih zanje, o tem, kateri poklici so (še vedno) najbolj iskani oziroma katerih prostih delovnih mest je največ, o zaposlovanju beguncev iz Ukrajine in še čem smo se pogovarjali z direktorjem mariborskega zavoda za zaposlovanje Bernardom Memonom.

Gospod Memon, kakšni so najbolj aktualni podatki glede registrirane brezposelnosti na mariborskem območju?
"Podatki za maj so zelo optimistični. Konec maja je bilo na območju mariborske službe Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 7741 brezposelnih oseb, kar je 25,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V primerjavi z mesecem prej, aprilom, pa je pa se je brezposelnost zmanjšala za 3,4 odstotka. Mi že od januarja naprej beležimo stalni padec brezposelnosti in smo skoraj že na zgodovinsko nizkih številkah brezposelnih oseb. V evidenci so takoj zdaj ostale težje zaposljive osebe ali osebe, ki so v naši evidenci več kot leto dni. Delovno aktivnih je na območju mariborske službe nekaj čez 97 tisoč ljudi, kar je za 3,3 odstotka več v enakem obdobju lani."

Kateri poklici pa so najbolj iskani oziroma katerih prostih delovnih mest je največ?

"Beležimo še vedno največ potreb v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, zdravstvu in sociali. Zelo so iskani poklici, kot so vozniki težkih tovornjakov, elektroinštalaterji, elektromonterji,… Moram reči, da je to posledica tudi tega, da so šole v preteklosti omejevale oziroma znižale vpis na te programe, in danes morebiti plačujemo ceno za to. Zato moramo mi toliko bolj delati s programi za prekvalifikacije in dokvalifikacije. Vendar kljub temu ne bomo dohiteli tega, kar bi lahko šolski sistem ponudil na trg in s tem zadostil potrebam delodajalcev. Na trgu delovne sile so velike potrebe po varilcih, čistilcih, varnostnikih, vojakih. In če postrežem s številkami za mariborsko območje: samo na področju predelovalne dejavnosti je prostih delovnih mest 2252, na področju gradbeništva 1589. Če bi uspeli zadostiti vsem potrebam na trgu delovne sile, bi lahko brezposelnost znižali na nič."

Čemu pa pripisujete rekordno nizko brezposelnost tudi na mariborskem območju?

"Gotovo je interventna zakonodaja tista, ki je zadržala podjetja v kondiciji in posledično v najbolj kritičnem obdobju, v času epidemije, niso bila prisiljena odpuščati. Ohranili smo gospodarsko rast in izvoz na relativno visoki ravni. Podjetja so v dobri kondiciji, sploh na področju predelovalne dejavnosti in gradbeništva. Menim tudi, da je na nizko brezposelnost vplivalo tudi delo našega zavoda. Zelo intenzivno smo, tudi v času epidemije, pristopili k napotitvi brezposelnih oseb k delodajalcem. Prav tako smo se strateško lotili oseb, ki so v naših evidencah dlje časa; želimo jih čim prej opolnomočiti s potrebnimi znanji, ki so zahtevana na trgu znanja."

Je na trgu dela že kaj čutiti negotovost zaradi dražitve energentov?

"Moram reči, da je draginjska kriza oziroma energetska kriza nekaj že vplivala na kondicijo podjetij, vendar podatki kažejo, da ta trenutno še nima močnega vpliva na zaposlovanje. Počakajmo, kaj bo pokazala jesen."

Kako pa je z zaposlovanjem beguncev iz Ukrajine?

» V tem hipu je na območni službi Maribor v evidenco brezposelnih oseb prijavljenih 26 oseb, razseljenih iz Ukrajine. Osebe so se pričele prijavljati predvsem v drugi polovici meseca maja, tako da pričakujemo nove prijave tudi v naslednjih tednih. Na posvetu, ki sta ga pred dnevi organizirali Mestna občina Maribor in Urad za oskrbo in integracijo migrantov, je predstavnica upravne enote Maribor povedala, da so prejeli sedemsto vlog za začasno zaščito. Izdanih je bilo približno 450 odločb o podeljeni začasni zaščiti. Na območni službi Maribor je največ oseb prijavljenih ravno na Uradu za delo Maribor, 21. Prevladujejo ženske, večinoma gre za visoko izobražene osebe.

Osebam je dodeljen posebni svetovalec, ki ima izkušnje pri delu z osebami z mednarodno zaščito in drugimi tujci. Osebe so v začetni fazi informirane o zaposlovanju v Sloveniji, vrednotenju dokazil in možnostih vključevanja v programe aktivne politike zaposlovanja, predvsem v tečaje slovenskega jezika. V kratkem bodo prve osebe pričele z obiskovanjem 180-urnega tečaja slovenskega jezika. Po potrebi bodo vključene tudi v dodatne tečaje slovenščine. Morda lahko dodamo še to informacijo: Predvidoma v naslednjem mesecu bo na voljo tudi poseben 60-urni tečaj Uporabna slovenščina za ukrajinsko govoreče. Na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje so na voljo tudi osnovne informacije v ukrajinskem jeziku. Povezava:https://www.ess.gov.si/informacije_ukrajinski_drzavljani."

Kako kaže s sezonskimi deli letos?

»V primerjavi z lani je situacija bolj optimistična, saj smo lani imeli težave s pozebo. Šest izvajalcev na mariborskem območju, med njimi so Biotehniška fakulteta, Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi,… je že izkazalo interes po 240-ih sezonskih delavcih, gre predvsem za obiranje jabolk in grozdja. Večina teh sezonskih del se bo začela izvajati šele konec avgusta.«