V težkih časih, ki jih doživljamo, je povsod čutiti negotovost zaradi posledic epidemije; starejši pa so v teh razmerah pogosto še ranljivejši. Zato bi morali prav zdaj tudi njim nameniti več pozornosti in prijaznih besed, saj so pogosto zadovoljni že s tem, pravijo strokovnjaki.

Epidemija je še bolj razgalila nespoštljiv in sebičen odnos do starejših v naši družbi, pravi psiholog v Domu starejših Danice Vogrinec Maribor Drago Perger. Dodaja, da bomo morali na novo oblikovati vrednote, kajti s prepričanjem, da je pomembno le osebno ugodje, postavljanje naših interesov pred drugimi, tudi pred skrbjo za starejše, se kot družba ne bomo zmogli soočiti ne z epidemijo ne z drugimi izzivi, ki nas čakajo. "Kje smo se na tej poti izgubili, ne vem. Mislim, da je to neoliberalistični pojav, kjer je v ospredju parola jaz sem vladar svojega življenja, jaz sem v centru in ostalo je manj pomembno."

Večina starejših, soočenih z mnogimi življenjskimi preizkušnjami, se tudi s sedanjimi razmerami dokaj uspešno spopada, s težjimi duševnimi težavami pa se po ocenah psihologov srečuje tretjina starejše generacije. "In ti, ki so že prej bili ranljivi, tudi zaradi kakšne duševne motnje, ki so jo imeli - tu imam v mislih anksioznost, depresivnost -, to težje prenašajo," pravi Perger.

Na to najranljivejšo skupino moramo biti še bolj pozorni, saj mnogi poleg zdravil potrebujejo tudi nekaj minut naše pozornosti, prijazen pogovor, občutek, da je nekomu mar zanje, da niso pozabljeni, je prepričan psiholog. In še, da izgovori o preobremenjenosti in drugih težavah, ki nas pestijo, niso primerni in da moramo prevzeti odgovornost za dostojno življenje starejših tudi v teh časih.