Aleksander Onišak s terapevtsko lutko Vilijem Foto: Radio Maribor/Nataša Rižnar
Aleksander Onišak s terapevtsko lutko Vilijem Foto: Radio Maribor/Nataša Rižnar

Bi pripovedovali lutki o svojem življenju in pripetljajih? V podcastu Zorni kot je bil sogovornik Aleksander Onišak iz Maribora, lutkar in terapevt z ročnimi lutkami. Po izobrazbi je zdravstveni tehnik in želi s pomočjo lutk pomagati tudi osebam z demenco in vsem tistim, ki se z njimi dnevno srečujejo. Kaksno vlogo ima pri njegovem delu humor oziroma smeh? Kako lahko lutka pomaga dementnemu človeku? Zakaj pride do tega, da (se) lahko človek bolj zaupa lutki kot drugi osebi?

Njegova prva lutka je bila temnopolta punca Megi

Aleksander Onišak je prišel v stik z ročnimi lutkami tako, da jih je sprva samo prodajal. Kot pravi, se je med službenim delom, ko se je ukvarjal s prodajo pokrival za golf palice, pri dobavitelju opazil, da prodaja tudi lutke. "To me je pritegnilo. Bilo je to tudi v času, ko sem imel dva majhna otroka. In sem pomislil, zakaj ne bi začel s prodajo lutk." Gre za ročne lutke najrazličnejših oblik. "Lahko so nogavične ročne lutke, puhaste, v katere damo dlan, da jih nato upravljamo, pošastke, živali in velike mimične lutke,..."

Danes lutke prodaja in se hkrati ukvarja s terapevtskim delom z njimi. Pogovor sva opravila v njegovi pisarni v Mariboru, kjer ima na polici kar nekaj lutk iz velurja. "Tukaj imam žabe, slona, mamuta, dinozavre, korono, gripo, samorogi, pikapolonico, zobek,..." V skladišču ima za prodajo okrog 150 različnih lutk, v svoji osebni zbirki pa ima nekaj "posebnih", s katerimi redno dela. Med drugim je to terapevtska lutka Vili, ki smo jo tudi osebno spoznali. Uporablja jo tako, da da dlan v njo. Katera je bila njegova prva osebna lutka? "To je bila temnopolta lutka Megi," pravi in pokaže na njo na polici.

V tujini se velikih ročnih lutk poslužujejo tudi kriminalisti

Aleksander Onišak pa se ukvarja tudi z uporabo lutk na način, ki se imenuje ventrilokvizem, trebuhogovorstvo. "Pri tem gre za govor brez premikanja ustnic. Tudi to prakticiram, se ga učim že nekje leto in pol. Za to je potrebne veliko vaje, da se izpili," poudarja in pri tem omeni igralko Lucijo Ćirović, ki je magistrirala iz tega. "Preko spleta sem si 'nabavil' seminar in se učim."

Kako pa so domači sprejeli to, da ga lutke obkrožajo praktično ves čas? "Dobro so sprejeli in so veseli. Se pa kdaj zgodi, da ko vzamem eno od lutk in začnem govoriti z drugačnim glasom, da reče sin 'daj nehaj, ati'," se pošali sogovornik.

Sicer pa, poudarja, je v tujini mnogo bolj razvita splošna uporaba ročnih lutk, kot pri nas. Nekako jih povezujemo zgolj s prvim obdobjem našega življenja; predšolskim obdobjem oziroma vrtčevskim, z lutkovnim gledališčem... V zasebni sferi niso razširjene. Ob tem omeni primer iz Nemčije, kjer se velike ročne lutke uporabljajo v policijske namene. "Otrok se veliko bolj zaupa lutki kot osebi, ki je ne pozna. V Nemčiji uporabljajo ročne lutke kriminalisti, lutko ožičijo oziroma skrijejo mikrofon v njo in otrok, ki je bil zlorabljen, pove šepetaje lutki, kaj se mu je zgodilo."

Lutka lahko pomaga pri premagovanju strahov in fobij

Lutka ob uporabi oživi, bodisi kot oseba ali kot žival. "Po mojih izkušnjah človeka lutka, ki oživi kot oseba, kar prevzame. Velike oči, ustnice se premikajo,... Medtem ko žival je bolj za igro. Je lahko pripomoček pri učenju, recimo pri matematiki na igriv način pokaže, kako se sešteva itd." Sicer pa se recimo lutko zobka lahko uporabi pri premagovanju strahu pred zobozdravnikom, lutko kače pri premagovanju fobije pred kačo, lutko strahu pred premagovanjem strahu pred duhovi,...

Kot omenjeno, se ukvarja tudi s terapevtskim delom. V teh dneh izvaja v mariborskem medgeneracijskem dnevnem centru lutkovne delavnice, kjer udeleženci s pomočjo lutk pripovedujejo o sebi. S pomočjo lutk sicer pomaga tudi osebam z demenco in vsem tistim, ki se z njimi dnevno srečujejo. Znanje o tem je pridobil v Nemčiji, pri Katji Krebs, lutkarici in terapevtki z lutkami. "Gre za metodo KOMI, po kateri tudi pomagam ljudem z demenco. Gre za metodo, ki se uporablja v tujini že več kot 15 let. Ustanoviteljica metode je Katja Krebs. S to metodo se 'prebuja' ljudi z demenco iz nekih stanj. Uporablja se lahko tudi pri osebah, ki so v komi. Lahko pa se zgolj pogovarja z dementnimi osebami. Lutke na tak način se lahko uporabljajo tudi pri osebah z motnjo v razvoju."

Celotnemu pogovoru prisluhnite na spodnji povezavi:

Aleksander Onišak, terapevt z lutkami