V mariborskem Domu Antona Skale bivajo učenci od sedmega in mladostniki do 26 leta. Stavba v Majcigerjevi ulici, v neposredni bližini Centra Gustava Šiliha je bila dograjena leta 1989 in od takrat ponuja dom mladim, ki obiskujejo osnovno in srednjo šolo, prihajajo pa iz okolice Maribora in širše regije. V teh dneh so imeli prijetno družabno srečanje s predstavniki mariborskega Večgeneracijskega centra.

V Domu, ki se imenjuje po znanem defektologu in specialnem pedagogu Antonu Skali, vlada prijetno vzdušje vse dni v letu, posebej pa takrat, ko dobijo obiske. "V domu se družim s prijatelji, zunaj zaigramo kakšno nogometno tekmo, več časa pa si vzamem tudi zase. Učim se, pa tudi na telefonu preživim nekaj časa," pove stanovalec Jure. V domskem ansamblu, ki je obiskovalcem iz Večgeneracijskega centra Maribor na njihovem druženju tudi zaigral, nastopa tudi Mark: "Pripravili smo dve glasbeni točki, igramo na različne inštrumente. Upam, da bodo uživali tisti, ki nas bodo obiskali in pogledali, česa vse smo se naučili."

Vzgojitelj Andrej Kociper pravi, da glasba povezuje in ne dela nobenih razlik: "Vsi smo tukaj da ustvarjamo, da poustvarjamo, da uživamo v nastopih in igranju pesmi, ki nas veselijo."

Obiskovalka Vlasta Črčinovič Krofič meni, da so takšna druženja zelo pozitivna: "Mladi, stari, vsi se moramo povezovati. Mladi se morda ne zavedajo, da je danost, da ostariš. Pa še vedno lahko prideš nekam med mlade, se podružiš in tako ostaneš mladosten."

Vzgojiteljica Saša Dravč Baher pove, da poskušajo njihovim otrokom in mladostnikom dneve čim bolj zapolniti z zanimivimi dogodki: Glede na to, da so naši otroci in mladostniki z nami ves teden, od ponedeljka do petka, jim poskušamo organizirati čim več zanimivih dogodkov in projektov. Vključujejo se v glasbene skupine, dramske, zdaj igrajo v zelo odmevni igrici Zvoki v glavi. Včasih se peljemo tudi v mesto, učimo, kako se je treba v mestu znajti, kako povprašati, če česa ne vemo. V Rušah imamo organizirane gimnastične urice, povezujemo se z društvi, želimo jih navaditi na samostojnost. Nekateri naši otroci obiskujejo šolo Gustava Šiliha, pa tudi srednješolce imamo, s skrajšanih programov, kot so denimo programi v Izobraževalnem centru Piramida. Vsekakor pa pri nas vlada domače, družinsko vzdušje."

Obiskovalcem so razkazali dom od pritličja do podstrešnih sob, kjer so fitnes, knjižnica in računalniška učilnica. V domu ne manjka niti senzorna soba za sproščanje, ob druženju na koncu obiska pa so jim ponudili tudi čaj in piškote.