Monodrame so za igralca poseben izziv, v idealnem primeru občinstvo uroči s spojem dobrega besedila in prav takšne interpretacije. Zdi se, da bo takšna predstava KRHKOST igralca in gledališkega lektorja Simona Šerbinka in režiserja Matjaža Latina. Pod producentskim okriljem Mateje Naberšnik in Tanje Kocman sta jo začela ustvarjati februarja in je, kot pravi Šerbinek, upor poležavanju in vdajanju v usodo - je predstava o življenju. Njena literarna predloga so izbrani odlomki iz knjige filozofskih esejev Krhkost-Fragilité francoskega scenarista in pisatelja Jeana-Claudea Carrièra. Premiera bo ob 19-ih v Hotelu Maribor.

Knjiga esejev z naslovom Krhkost-Fragilité je v izvirniku izšla leta 2006, leta 2014 pa v prevodu Danice Geršak. Avtorja je seznanila z mariborsko uprizoritvijo, Carierre je temu svojevrstnemu ugledališčenemu predavanju zaželel srečo, vendar je že kmalu po začetku njegovega nastajanja umrl, 8. februarja na svojem domu, star 89 let. Avtorja mu posvečata predstavo.

Carièrre se v esejih ozira v vse smeri, kronološko in vsebinsko. Režiser Matjaž Latin:«Leta 2006 se je dotaknil vsega. Skoraj ni teme, ki se je ne bi, tudi virusa se je, samo ne covida. Potuje skozi zgodovino, po celem planetu. Živel je tudi med domoroci, Indijanci v Amzoniji, in je imel zelo bogato življenje. »

Krhkost je v tem intenzivnem svetu, preplavljenem z informacijami, ki ga nadvladuje tehnologija, in v katerem je vsak prepričan v svoj prav, dialog pa skoraj nemogoč, nezaželena. In vendar nas zaznamuje. Simon Šerbinek: «Vsak bi našel neko krhkost, ki jo nosi v sebi, to je bistvo. Moramo biti ponosni na to krhkost, šibkost, končnost, smrtnost. To je naša edina vrlina in največja vrednota, o tem govori Carièrre. Ne pa da se temu izogibamo, iščemo nesmrtnost, medicinske raziskave, ki napovedujejo nesmrtnost, kjer se je mit iz tabernaklja preselil v laboratorij. Morali bi iskati v sebi, v tej naši skromnosti, krhkosti, svojo lastno krhkost. Jaz sem jo našel skozi svojo invalidnost, skozi drug način življenja, ki sem ga moral spoznati."

Simon Šerbinek je v prometni nesreči izgubil nogi in bolj kot kdo drug ve, o čem govori, njegova zgodba s prvoosebno pripovedovalsko perspektivo pronica tudi skozi Carièrrovo besedilo.

Predstava je namenjena ambcioznemu gledalcu, ki ga zanimajo vprašanja o človekovem obstoju, in nagovarja generacije od dijaških let naprej.

Ustvarjalca pravita, da je predstava, ki sta jo vzeli pod okrilje producentki Mateja Naberšnik in Tanja Kocman, primerna za gledališki pohod po različnih ambientih, od gledaliških dvoran do krajev pod drevesnimi krošnjami.