V podcastu Zorni kot smo gostili Simono Lilek, vodjo skupine za mladoletniško kriminaliteto na Policijski upravi Maribor (na fotografiji levo), po telefonu je sodelovala sodelavka projekta Safe.si Maja Vreča. Foto: Radio Maribor
V podcastu Zorni kot smo gostili Simono Lilek, vodjo skupine za mladoletniško kriminaliteto na Policijski upravi Maribor (na fotografiji levo), po telefonu je sodelovala sodelavka projekta Safe.si Maja Vreča. Foto: Radio Maribor

V Mariboru je bil nedavno že 19. posvet Mladi in kriminal, naslov letošnjega je bil Otroci v primežu družbenih dogajanj. Pasti sodobnih tehnologij in zasvojenosti, duševne motnje, nasilje ter mnogi drugi izzivi, s katerimi se soočajo mladi, so teme, ki so jih naslovili predavatelji na letošnjem posvetu. V tokratni podcast Zorni kot smo povabili dva sogovornika, ki sta sodelovala na posvetu – Simono Lilek, vodjo skupine za mladoletniško kriminaliteto na Policijski upravi Maribor - in je tudi vodila posvet - in Majo Vreča, sodelavko projekta Safe.si, ki ozavešča o varni rabi interneta in mobilnih naprav, tudi med otroci in mladostniki.

Kaj vse sodi v nasilje med mladimi? Ali sta nedavna dva fizična napada mladoletnikov v Mariboru izjemi ali bi nas moralo skrbeti? Ali vendarle še vedno drži trend, da je vse manj mladoletnih obsojenih oseb? Katere so pasti sodobnih tehnologij in zasvojenosti? Kako jih prepoznati in kako ukrepati, tudi kot starši? Kako ravnati v primeru zaznanega t.i. sekstinga?

Na vprašanje, kako je epidemija oziroma čas epidemije, ko smo bili in tudi mladi zaprti za štirimi stenami, vplival na mlade, Simona Lilek s PUM odgovarja: "Je vplival ta čas nanje zagotovo; iz naših obravnav vidimo, da otroci in mladi splet dojemajo kot svoje življenje. Mnogokrat se zgodi, da pri obravnavi otroka, ki je žrtev kaznivega dejanja, ta začne jokati šele takrat, ko mu rečemo, da mu bomo vzeli elektronsko napravo - prevsem je to telefon, da ga bomo preiskali, da bomo lahko dokazali kaznivo dejanje...to je trenutek, ko začne otrok jokati. Eden od otrok je rekel "zdaj ste mi vzeli ves moj svet". Kar je za moje pojme grozljivo; da je njegov svet ena elektronska naprava. In zagotovo omenjevanje stika, omejevanje druženja, kar je bilo v času epidemije, je otroke še bolj porinilo v komuniciranje in razumevanje spleta popolnoma drugače, kot je realno življenje. Vidi se, da so otroci zelo navezani na elektronske naprave, da jih poznajo mnogo bolje kot njihovi starši, ki so prepričani, da so otroci na varnem, ker so doma v svojih sobah."

Maja Vreča s Safe.si pa dodaja: "Naše izkušnje to potrjujejo. Otrokom je spletni del njihovega življenja zelo pomemben. V času, ki ga ne preživijo na spletu, imajo občutek, da so izključeni in da se nekaj dogaja za njihovim hrbtom. Bistveno je, da odrasli splet in družabna omrežja ne razumemo kot osnovno socializacijo, mnogi otroci oziroma mladi pa. Problem je, da star(ej)ši rečejo, da vsemu temu ne morejo slediti, in obupajo. In otroke prepustijo same sebi. Torej, se ne pogovarjajo z otroki o internetu, ampak se umaknejo iz otrokovega najpomembnejšega dela življenja."

Bi se torej starši morali izobraziti, poiskati informacije? "Nujno. Strah, da niso kos vsemu, povezanim z mobiteli in spletom in družabnimi omrežji, je odveč. Bistvo interneta smo ljudje. Odrasli imamo bistveno več izkušenj z realnim življenjem kot otroci. Internet je del našega realnega življenja. To ni nek drug svet, tam so tudi ljudje. In mi otroke puščamo v enem delu sveta čisto same, ker si ga mi po malem bojimo," odgovarja Maja Vreča. Kje se podučiti oziroma poiskati informacije? Veliko jih ponuja tudi spletna stran www.safe.si.

Celotnemu podcastu prisluhnite na spodnji povezavi:

Mladi v primežu družbenih dogajanj