"Ne vem, kako punci povedati, da mi je všeč." "Skrbijo me ocene." "Počutim se depresivno in brez volje." "Doma doživljam nasilje." "Strah me je, da sem noseča." "Nimam prijateljev." "Poslala sem mu gole fotografije. Sedaj me izsiljuje." To je le nekaj težav, s katerimi se otroci in mladostniki obračajo na TOM Telefon. O delovanju omenjenega telefona smo se pogovarjali z vodjo svetovalne skupine Tom Telefona v Mariboru Kornelijo Kaurin. Na kak način svetovalci pomagajo? Kaj svetujejo staršem? Kakšni so današnji mladi in ali drži, da je vse več duševnih stisk med njimi? Kako se spopadajo s težavami, ki so vezane na današnji čas, denimo uporabo telefonov in družabnih omrežij?

"Tudi dolgčas je lahko stiska"

TOM telefon je namenjen otrokom in mladostnikom. "Radi poudarjamo, da je TOM telefon edini splošni telefon; se pravi, na nas se lahko obrnejo s katerimkoli problemom ali vprašanjem, razmišljanjem... četudi jim je samo dolgčas. Tudi dolgčas je lahko stiska," pove Kornelija Kaurin in doda, da je v času epidemije koronavirusa in šolanja na daljavo poznavanje TOM telefona med otroci in mladostniki precej upadlo oziroma je upadlo število klicev. Kar seveda ne pomeni, da težav in stisk med njimi ni bilo. "Klici, ki pa so bili, pa so bili 'težki klici' oziroma stiske globoke. Vse analize kažejo, da so bile v času epidemije pri mladih stiske res velike in so tudi ostale. Po koncu epidemije smo se odločili, da mora TOM telefon 'v akcijo'. Lani je tako začel po Sloveniji potovati TOM nahrbtnik, akcija se imenuje TOM potuje, otroka obiskuje. In kaj hitro po začetku akcije se je pokazalo, da je število klicev začelo spet naraščati in je spet na ravni pred epidemijo."

"Na duševne stiske mladih smo opozarjali že pred epidemijo koronavirusa"

Otroci lahko pokličejo vsak dan, tudi med vikendi in prazniki. Telefonska številka je 116-111. "Otroci lahko tudi pišejo na naš e-tom, se prijavijo na klepetalnico, še vedno pa ostaja naše primarno delo pogovor po telefonu. Opažamo, da mladi vedno težje izražajo svoja čustva, svoj problem raje napišejo. Naj poudarim, da smo na duševne stiske mladih opozarjali že pred epidemijo koronavirusa. Epidemija je njihove stiske samo poglobila. Kajti, že zadnjih deset let opažamo, da so klici, povezani z duševnim zdravjem otrok in mladostnikov, vse pogostejši." In kako se kažejo te stiske? "Mladi čutijo strah pred prihodnostjo, se pravi, anksioznost je ena od teh oblik. Srečujejo se tudi z depresijo, s pritiski v šoli, s strani vrstnikov in staršev, nezanemarljivi pa so tudi pritiski, ki prihajajo s spleta." In še: "Kažejo pa se tudi posledice obdobja permisivne vzgoje. Mladi niso opolnomočeni se srečevati z različnimi problemi. Če starši že od malega vse naredijo namesto otroka, in ga ne naučijo, kako problem rešiti, ga potem dejansko ne zna rešiti oziroma se ga lotiti."

"Največ klicev je zaradi težav z vrstniki"

"Na ravni celotne Slovenije je bilo v prvih treh mesecih tega leta šest tisoč klicev na TOM telefon, v Mariboru pa smo v tem enakem oddobju opravili 223 svetovalnih pogovorov, klicev pa je bilo preko 1700," pravi sogovornica. "Največ klicev je zaradi težav z vrstniki, na drugem mestu so težave doma in težave, ki izvirajo iz duševnega zdravja, sledijo stiske zaradi ljubezni, spolnost,... Starejši ko so, več se pogovarjamo o zasvojenosti - tudi s tehnologijami. Ni pa veliko klicev otrok, ki bi se pritoževali nad socialno stisko družine." Na prvem mestu so torej težave mladih z vrstniki: "Gre za medvrstniško nasilje, izključenost - kar je tudi neke vrste nasilje, če te izključijo iz družbe - , prijateljstvo - recimo izdano prijateljstvo,.."

Ob tem omenja nove situacije, okoliščine, ki jih nekoč niso poznali: ne samo, da prihaja do medvrstniškega nasilja; ob tem prihaja lahko še do snemanja s telefoni in potem objavljanja le -tega na spletu, družabnih omrežjih, deljenja videoposnetkov z drugimi... Prihaja do spletnega nasilja,... Pri tem smo se dotaknili medvrstniškega nasilja v Celju. Komentarji javnosti so bili tudi v smislu, da mladi, ki so opazovali dogajanje, niso pokazali empatije do žrtve nasilja, torej, noben ni pomagal dekletu. So mladi kaj manj empatični kot včasih ali kaj se dogaja? "So odrasli manj empatični? Tako bi jaz postavila vprašanje," pravi Kornelija Kaurin.

Celotnemu pogovoru prisluhnite na spodnji povezavi: