Gostja podcasta Zorni kot je 77-letna Margit Grah, frizerka iz Rogašovcev, ki jo je obrtno-podjetniška zbornica razglasila za najstarejšo obrtnico v Sloveniji v letu 2022. Kljub starosti je še vedno aktivna kot frizerka in v svojem frizerskem salonu skrbi za pričeske številnih strank. Najstarejša obrtnica leta beleži kar 55 let delovanja v obrti. "Delala bom, dokler mi bo zdravje služilo," pravi.

"To je moja strast, z delom se zamotim, da mi je lažje v življenju"

Ko sem Margit Grah poklicala, da se dogovoriva za pogovor, sem jo ujela v službi, med delom,… Velika večina ljudi njene starosti uživa v upokojitvi, ona pa ne – še vedno dela. Pravi, da ima rada svoj poklic, odraščala je z njim, vse življenje je bila vajena trdo delati. "To je moja strast, moja dobra volja. Da se zamotim, da mi je lažje v življenju. Tako tudi nekaj zaslužim in hvala bogu, da mi zdravje služi. Imam pa veliko veselje do tega poklica, mi je kot hobi. Če ne bi imela veselja, bi že zdavnaj pustila vse skupaj." In kako njeni vrstniki gledajo na to, da je še vedno v službi? "Nekateri mi zavidajo, drugi pravijo, naj delam, dokler bom lahko." Glede tega, kako dolgo bo delala, nima načrta. "To je vse odvisno od zdravja," pravi in dodaja: "Poleg tega sem sama – mož mi je umrl pred leti, hči edinka je po študiju ostala v Ljubljani – in težko bi se preživljala samo s pokojnino."

Frizerski poklic ji je bil položen v zibko

Narava frizerskega poklica je sicer takšna, da ima veliko stika z ljudmi. Njene stranke so pretežno iz Avstrije. "K nam prihajajo zaradi cen, pri nas je dosti ceneje. Pa blizu je, smo čisto blizu meje." Ima sicer veliko stalnih strank, nekatere prihajajo njej že več desetletij. "Smo stari znanci, se družimo in življenje je lažje. Jaz poznam njih, oni pa mene. Smo ena velika družina. Poznam otroke od strank, celo njihove vnuke. Življenje teče naprej. Stranke prihajajo ne samo kot stranke, ampak tudi kot prijatelji."

Tudi njen oče je bil frizer. Margit Grah je pričela dejavnost frizerstva opravljati leta 1976, ko jo je prevzela od svojega očeta. V frizerstvo je vpeta že od otroštva, saj je bil salon njenega očeta eden prvih frizerskih salonov v Rogašovcih in bližnji okolici. Po končani frizerski šoli v Celju, opravljenem vajeništvu in pomočniškem stažu, je delala pri očetu in tako skrbela v salonu za žensko striženje, oče pa za moško striženje ter britje. "Oče je bil zelo vesel, ko sem se odločila za frizerski poklic. Veliko mi je pomagal."

Prva frizerka za ženske na zahodnem Goričkem

Je tudi začetnica ženskega frizerstva na zahodnem Goričkem. "Ko smo odprli salon... takrat ni bilo frizerja vse do Murske Sobote. Bila sem edina frizerka za ženske na tem koncu. Včasih je bilo pred našimi vrati toliko strank, da so ženske stale v vrsti. Bila sem sama, več, kot sem lahko delala, nisem mogla."

Takrat tudi še ni bila navada, da bi ženske hodile k frizerju. "Ženske so nosile večinoma kite. Porezala sem ogromno las in kit. To so bili zelo čustveni trenutki. Doma so bile potem ženske tudi kregane, ker možem ni bilo všeč, niso pustili striženja na kratko. Moškim so bile všeč kite oziroma dolgi lasje."

To je bil čas, ko še ni bilo ne sušilnikov, ne ravnalnikov in ne kodralnikov, tudi barvanja las še ni bilo. "Uporabljali smo 'haube', sušilne kape, 'viklerje' za trajne,... Delali smo takšne trajne, ki so držale pol leta. Ljudje tudi niso imeli denarja, da bi hodili k frizerju pogosto. Pa niti ne bi prišli na vrsto... Kot rečeno, sem bila sama, edina frizerka. Naročil vnaprej nisem sprejemala. Ljudje so prišli in počakali v vrsti, da pridejo na vrsto. Delala sem cele dneve, od jutra do večera, tudi ob sobotah. To je bil še čas brez avtomobilov. Prišli so peš, s kolesi, z mopedi, tudi s traktorji."

Celotnemu pogovoru prisluhnite na spodnji povezavi: