Slovenski biobančni konzorcij je postal polnopravni član evropskega konzorcija. Gre za prvi takšen konzorcij raziskovalnih infrastruktur, ki je vseevropskega pomena in ga na nacionalnem nivoju koordinirajo na Univerzi v Mariboru. To je veliko priznanje tako kvaliteti raziskovalnega kot tudi organizacijskega dela.

Sodelujoče fakultete Univerze v Mariboru bodo v partnerstvu z Univerzo v Ljubljani, Univerzo na Primorskem in Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor v slovenskem prostoru vzpostavile trajnostno biobančno infrastrukturo, ki bo izpolnjevala vse evropske etične, pravne, socialne, varnostne, kakovostne, laboratorijske in bioinformacijske standarde. Ob tem velja poudariti nekatere dosežke slovenskega biobančništva, pravi nacionalni koordinator projekta, profesor fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru dr. Urban Bren: "Tako imamo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru veliko banko avtoimunih bolezni, posvečamo pa se tudi drugim redkim obolenjem. Ta ne pritegnejo dovolj pozornosti farmacevtske industrije, ker iz njih ni dovolj profita, zato morajo k temu pristopiti univerze in raziskovalne organizacije ter javna znanost. Na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor imamo veliko ledvično biobanko, ki je del evropskih projektov. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, pa so zelo ponosni na svojo banko virusov, kar je zanimivo v kontekstu trenutne covid 19 pandemije."

Biobanke so banke človeških bioloških vzorcev pojasnjuje dr. Bren: "Tukaj so vzorci lahko v zelo različnih oblikah - lahko gre za trdne ali tekoče vzorce, velikokrat gre za ekstrakte različnih bioloških makromolekul iz naših tkiv. Vzorci so lahko sveže zamrznjeni, ali pa vključeni v parafin.

Njihova uporaba služi razvoju novih znanj, izboljšavi obstoječih terapij ter načrtovanju novih terapij. V slovenski biobančni krajini se soočamo s problemom, da je ta zelo razdrobljena:
"Praktično vsak laboratorij ali katedra na medicinskih fakultetah ali kliničnih centrih ima svojo malo biobanko. To biobanko na svoj najboljši možen način vzdržujejo, dopolnjujejo, tudi digitalizirajo, ampak ni enotnih standardov rokovanja z vzorci, kot so izmenjave vzorcev, kot seveda tudi digitalnega odtisa teh vzorcev v spletu, kjer danes poteka večino biobančništva. Zato smo najprej konzorcij ustanovili na slovenski ravni, da harmoniziramo načine shranjevanja vzorcev ter digitalizacije. S tem omogočimo, da z nekaj vzorcev preidemo na veliko število vzorcev, shranjenih v Sloveniji, pa tudi na ogromno število vzorcev znotraj celotne Evropske unije."

S članstvom v evropski biobanki bodo izboljšali statistiko in zanesljivost raziskovalnih ugotovitev, dodaja dr. Bren, posledično pa tudi terapije, ki so rezultat raziskovalnih prizadevanj.