Naš sogovornik v podcastu Zorni kot je bil direktor in lastnik podjetja Lumar Marko Lukić. Lukić je sicer bil pred prihodom v podjetje vrhunski športnik, profesionalni plezalec. Podjetje Lumar praznuje 30 let delovanja, sicer pa gre za zelo uspešno podjetje iz Maribora – za vodilnega slovenskega proizvajalca skoraj ničenergijskih montažnih hiš iz lesa. Z direktorjem smo se ozrli malce v zgodovino podjetja, govorili o montažni gradnji, o prednostih lesa kot gradbenega materiala, pa tudi o tem, kakšna je oziroma bo prihodnost gradnje (lesenih) hiš.

Lumar - skovanka besed Lukić in Marko

Lani je podjetje praznovalo 30. obletnico obstoja. Kot pravi Marko Lukić, je bila zgodovina podjetja "milo rečeno zelo turbulentna". "Podjetje je danes seveda nekaj čisto drugega kot takrat, ko ga je pred 30-timi leti ustanovil moj oče. Takrat smo bili osredotočeni pretežno na nemški trg, kamor smo dobavljali, kot večina slovenskih ponudnikov montažnih hiš, elemente in jih zmontirali. Mogoče smo kje naredili tudi fasado ali pokrili hišo in to je bilo to. Pot, ki smo jo prehodili do danes, je zelo dolga. Devetdeseta leta so bila za nas zelo zahtevna, zaradi izgube nemškega trga in iskanja novih poslovnih modelov, tržišč. Začeli smo graditi lastno blagovno znamko, ki je danes zelo prepoznavna - pa ne samo na področju montažnih hiš, ampak kot dobra slovenska blagovna znamka."

In kako je prišlo do formiranja lastne blagovne znamke? "S tem je povezana anekdota. Moj oče je pri iskanju imena za podjetje v želji, da bi se tudi jaz zaposlil v njem, naredil skovanko Lumar - skovanko besed Lukić in Marko. Jaz sem bil takrat vrhunski športnik in nisem imel namena delati v tem poslu, svojo kariero sem videl v karieri vrhunskega športnika." Na začetku se pomena in moči blagovne znamke niso zavedali, pravi: "Po leto 2000 smo začeli delati na blagovni znamki, se strateško s tem ukvarjati in jo pripeljali do prepoznavnosti, ki jo ima danes."

"V Sloveniji je še vedno problem miselnost, kako nekaj poceni zgraditi"

"Zaposlenih nas je 93. Veliko dela pa opravimo tudi z zunanjimi izvajalci - to so krovci, slikopleskarji, inštalaterji,.. In prav to je zahtevni del našega posla. Večina drugih industrij se zaključi, ko zadeve naložijo na kamion, pri nas pa se takrat delo šele komaj začne." Imajo težave s pridobivanjem ustreznega kadra? "Težave so vedno prisotne, vendar primerljivo z drugimi podjetji v branži jih ima Lumar običajno manj. Zakaj? Imamo 30-40 odstotkov višje plače kot primerljiva podjetja v panogi, izplačujemo visok regres, visoko nagrado za uspešnost, ... Trudimo se vzpostaviti pogoje, ki so stimulativni za zaposlene. Kar pa ne pomeni, da pri nas ni treba delati." Je športno miselnost - glede na to da je bil vrhunski športnik - prenesel tudi na podjetje? "Sem prenesel, ampak sem moral svoja pričakovanja precej znižati. Kot vrhunski športnik sem imel eno drugo motivacijo, fokus, kot ga lahko pričakuješ od vseh zaposlenih. Ne govorim o tem, da nekateri zaposleni nimajo tega v sebi... Nerealno bi bilo pričakovati, da bi zaposleni garal za uspeh enako kot vrhunski športnik. In sem nekaj časa potreboval, da sem to razumel."

V svoji 30-letni zgodovini podjetja so zgradili skoraj 2600 montažnih objektov v Sloveniji in v tujini. V večini gre za enodružinske hiše, v zadnjem času pa so se lotili denimo tudi gradnje vrtca v Selnici ob Dravi, poslovnega objekta v Mariboru,... "Potenciala je veliko, bolj je problem v Sloveniji še vedno ta miselnost, kako nekaj poceni zgraditi. Premalokrat se zavedamo - kar pa se individualni kupci dobro razumejo - da ni pomembno samo, koliko bo nekaj stalo, ko kupimo, ampak kakšno kakovost nam zagotavlja gradnja. Navsezadnje preživimo v zaprtih prostorih velik del dneva oziroma vedno večji del dneva. Pomembna je klima v teh prostorih in stroški življenjskega cikla. Pa tudi ogljični odtis teh objektov. In tukaj so leseni objekti brez konkurence - v primerjavi z betonskimi ali klasično zidanimi objekti."

"Danes je prisotno bistveno manj skepse do gradnje iz lesa kot pred dvajsetimi leti"

Kako to, da so se lotili tudi gradnje vrtca? "V Sloveniji imamo ambiciozne župane, ki se zavedajo, da gradnja z lesom pomeni dodatno kvaliteto, da privabi nove prebivalce v občino, in pri vrcu to pride še toliko bolj do izraza. Les pomirja ljudi, čisti zrak v prostoru, in ko govorimo najmlajših - vemo, da prvih 7 ali 8 let bistveno zaznamuje ali definira, kakšni bomo kasneje. Les je material, ki ima zelo majhne temperaturne razlike v prostoru, na otip je prijeten. Če si predstavljate - če otipate železo ali beton pri minus 30 ali plus 30 in kakšen neprijeten občutek je ob tem, medtem ko je pri lesu pri enakih temperaturah drugače."

Zanimanje za leseno gradnjo v Sloveniji je, pravi sogovornik, še posebej individualnih hiš. "Leta 2003 ali 2004 smo zgradili v Sloveniji letno sedem montažnih ali lesenih hiš, zdaj pa jih zgradimo 90 ali sto. Ko pa govorimo o gradnji javnih objektov, pa je to zelo vezano na to, ali imamo zunaj subvencije Eko sklada ali jih nimamo oziroma se občine odločajo tudi na podlagi tega. V zadnjih letih žal ugotavljamo, da je tok spodbujanja nizkoenergijske in nizkoogljične, 'zdrave' gradnje vedno znova prekinjen, kar vnaša nered in nemir v odločanje za gradnjo tovrstnih objektov. Država ves čas pridiga, kako je les strateška slovenska surovina, in kaj vse bi bilo treba narediti, ampak kot navadno pri politiki ostane le pri lepih besedah, manj pri dejanjih." Velika priložnost so tudi večstanovanjski objekti - nekaj projektov na tem področju v Lumarju tudi pripravljajo.

"Za to, da je naš trg večinoma Slovenija, smo se zavestno odločili"

Je pa (bilo) tudi v Sloveniji prisotno nekaj skepse do gradnje iz lesa. "Stanje se spreminja oziroma izboljšuje. Je pa res, da smo morali v dvajsetih letih ovreči veliko tabujev. Pred dvajsetimi leti smo morali odgovarjati na vprašanja in biti v obrambnem položaju, češ, zakaj graditi v lesu. Danes velja lesena montažna gradnja za boljšo gradnjo kot zidana. Sploh pri mlajši generaciji je takšna gradnja dobro sprejeta. Predsodki so seveda prisotni še pri kom - a ti izvirajo iz neznanja, zato vidimo pomemben del svojega poslanstva v tem, da izobražujemo in s primeri dobre prakse kažemo, da je gradnja z lesom zagotavlja dobre rezultate."

Kakšni kupci pa so Slovenci? "Slovenski kupci so zahtevni kupci. Mi smo v preteklosti veliko delovali na področju Italije, Nemčije, Švice, Avstrije in lahko ugotovimo, da so slovenski kupci zelo zahtevni. Za svoj denar pričakujejo bistveno več kot tisti v tujini. To je povezano s sociološkim vidikom, da pomeni Slovencem gradnja lastnega doma - ob tem, da ustvarijo družino - najvišjo stopnjo smisla njihovega življenja. Mi to v našem podjetju podpiramo oziroma nimamo s tem težav, ker nas to dela konkurenčne. Bolj imamo zahtevne kupce, bolj smo z našimi hišami konkurenčni."

Njihov trg je večinoma Slovenija. "Mi smo se za to zavestno odločili. V smislu nekega trajnostnega in zelenega prehoda smo se zavestno odločili v neko manjšo rast in bolj osredotočeni na to, da delamo v radiju 500 kilometrov. Na ta način lahko zagotovimo tudi gradnjo hiš na ključ. Včasih smo hiše vozili tudi tisoč kilometrov daleč, kar pa ni najbolj trajnostno. Naša trga pa sta tudi Avstrija in Hrvaška."

Celotnemu pogovoru prisluhnite na spodnji povezavi: