V Mariboru je na področju varovanja okolja še veliko izzivov, pa čeprav sta kakovost pitne vode in zraka v mestu na zavidljivi ravni. V preteklih letih je občina namreč storila že kar nekaj korakov za boljše varovanje okolja. In ker so enako smeli tudi načrti za v prihodnje, so na občini prepričani, da jim bo uspelo doseči cilje, ki so si jih postavili v novem občinskem programu varstva okolja. Strateški dokument do leta 2030 prinaša usmeritve za reševanje okoljskih izzivov in tudi zavezo, da se bo z ukrepi skrb za okolje izboljšala.

Kakovost zraka v Mariboru se že nekaj let izboljšuje in pitna voda je še naprej dobra, pravi vodja skupne službe za varstvo okolja pri Skupni občinski upravi Maribor Cvetka Slana: »Končno poročilo za leto 2020 navaja, da je naša voda varna. Odstopanja v kakovosti pitne vode glede na mikrobiološke parametre znaša okoli 6 odstotkov, glede na kemijske pa 4 odstotke vseh odvzetih vzorcev.«

Meritve kažejo, da je manj prebivalcev kot v preteklosti izpostavljenih hrupu, ki ga povzroča predvsem cestni promet. Več dela pa bo na področju svetlobnega onesnaževanja, in tako občina že načrtuje zamenjavo potratnih svetilk javne razsvetljave z varčnejšimi. Pred dvema letoma je bil narejen pomemben korak tudi za zmanjšanje energijske potratnosti javnih stavb, ko jih je občina v okviru javno-zasebnega partnerstva 24 obnovila, in to vrtce, šole ter športne in druge objekte. Zaradi tega prihranimo vsako leto več kot 6 gigavatnih ur elektrike in 400 tisoč evrov, razlaga direktorica Energetske agencije za Podravje dr. Vlasta Krmelj: »Prihranili smo tudi preko tisoč ton ogljikovega dioksida letno, kar ni nezanemarljivo v luči cilja, da postanemo ogljično nevtralno mesto.«

V načrtu je nadaljevanje energetske sanacije stavb v občinski lasti, k varovanju okolja pa lahko pripomoremo s svojim ravnanjem tudi vsi prebivalci, tudi z racionalnim ravnanjem z odpadki in z uporabo kolesa in javnega prevoza namesto avtomobila za svoje poti po mestu. Da bi bilo to mogoče, v Mariboru izboljšujejo kolesarsko mrežo, isto pa se napoveduje tudi za javni prevoz, pravi vodja občinskega Urada za komunalo in promet Suzana Fras in med koraki za izboljšanje varovanja okolja omeni še vlaganje v vodovodno omrežje in kanalizacijo: »Gre za izgradnjo manjkajoče kanalizacije v Spodnjem Limbušu, Kamniški grabi in Razvanju. Ostalo bo še nekaj območij, kjer kanalizacija ne bo zgrajena, a se bomo potrudili, da tudi to uredimo čimprej.«

Ob običajnih onesnaževalcih povzročajo obremenjevanje tal v Mariboru tudi nekdanja odlagališča odpadkov, pravi Slana iz skupne občinske uprave: »Gre za lokacije na Pobrežju, v Dogošah in Metavi. Redno se izvajajo pregledi stanja odlagališč in spremljajo parametri izcedkov v podzemne vode, tako da je vse pod nadzorom.«

V prihodnjih štirih letih naj bi mariborska občina namenila za ureditev razvrednotenih območij v industrijskih conah in prometnicah več kot milijon evrov. Program varovanja okolja pa namenja veliko pozornost tudi krožnemu gospodarstvu, katerega cilj je tudi, da bi do sredine stoletja dosegli evropski cilj podnebne nevtralnosti oz. gospodarstva z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov.