Od ustanovitve Slovanske čitalnice v Mariboru je lani minilo 160 let. V njeni ustanovni listini je bilo zapisano, da se bosta tu gojila veselje in ljubezen do slovenskega jezika, kajti v tistih časih je bila v tukajšnjem javnem življenju v rabi v glavnem nemščina. In kakšen je odnos do slovenščine danes ?

V čitalnicah so imeli tudi knjižne zbirke in naročeni so bili na slovansko časopisje, pravi dr. Dragan Potočnik z Filozofske fakultete Univerze v Mariboru: "Tako si lahko v čitalnici našel tudi češke časnike, saj je bilo v Mariboru tudi veliko Čehov, in sploh pripadnikov drugih slovanskih narodov."

V Univerzitetni knjižnici Maribor hranijo zapuščino slovanske čitalnice, ki je tudi digitalizirana in dostopna preko digitalnega repozitorija vsem raziskovalcem. Dr. Vlasta Stavbar:
"Z ustanovitvijo prvega slovenskega društva, kjer se slovensko govori in bere, so nastali pogoji za nadaljnji razvoj slovenskega jezika."

Slovenci v tedanjem času niso imeli prostorov za društveno življenje, zato so gostovali v gostilnah in hotelih: "Takrat se je šestnajst narodnjakov zbralo v odvetniški družbi mariborskega odvetnika Dominkuša in ustanovilo slovensko društvo."

Zavedat se moramo, da zaradi jezika smo in obstajamo, opozarja dr. Potočnik: "In to samo zaradi jezika, zaradi tega , kar nosimo v sebi, zaradi tega, kar vse so storili čitalničarji..."
Prav je tudi, da se zavedamo lepote našega jezika, ki ga je treba gojiti in spoštovati v vseh oblikah, še zaključuje svoje razmišljanje dr. Potočnik.