Člani sveta RTV Slovenija so nedavno s sklepom naročili upravi, naj pripravi in predloži izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukrepov, med katerimi so tudi ukinitev programov v regionalnem RTV centru Maribor – Radia Maribor, Televizije Maribor, Radia Si, med ukrepi pa so tudi ukinitev programov v regionalnem centru Koper, pa ukinitev Mediateke, organizacijske enote glasbena produkcija in tako naprej. V strokovni in laični javnosti je že završalo. Do sklepa je sicer prišlo v času, ko je, kot je znano, RTV Slovenija v hudi finančni stiski. Dogodke z zaskrbljenostjo spremljamo tudi pri nas. Ali grozi ukinitev regionalnih centrov Maribor in Koper?

Zakaj svet ni zahteval predložitev številk za vse enote RTV-ja, ampak samo za nas, manjše? Ali gre pri »seznamu odpisanih«, če rečemo z malce cinizma, za to, kdo je bolj ali manj javno koristen in potreben v okviru RTV-ja? Zakaj se pogovarjamo o ukinjanju regionalnih programov, ne pa o vzpostavitvi stabilnega financiranja javnega medijskega servisa? Ali je sklep mogoče razumeti tako, da regionalne vsebine niso pomembne oziroma niso tako pomembne? Če se ukinejo regionalne vsebine, bi te še sploh oziroma na kakšen način bi prišle v eter?

"Svetu RTV Slovenija ni v interesu, da bi se kakorkoli zmanjševale regionalne vsebine v programu RTV Slovenija"

Predsednik sveta RTV Slovenija Goran Forbici je uvodoma poudaril, da je finančna slika RTV-ja zelo težka. "V skrbi, kako zagotoviti kvalitetni program in v skrbi, kako zagotoviti boljši program, kot smo ga imeli letos, svet RTV-ja preučuje vse možnosti, kako zapreti finančno sliko. Najprej smo preučevali, kaj pomenijo linearni ukrepi znižanj na ravni celotne RTV hiše. Hkrati s temi linearnimi znižanji smo upravi naročili, da nam pripravi izračune o morebitnih drugih posegih v program - torej kjer bi se močneje ali v celoti zniževali kakšni drugi programi. V okviru tega je bilo upravi tudi naročeno, da pripravi izračune, kaj bi za RTV Slovenijo pomenilo na primer, če se odreče simfoničnemu orkestru, če se odreče regionalnim centrom in tako dalje. Poudarjam pa, da nič od tega ni napoved česarkoli. Svet skuša samo kot preudarni gospodar biti seznanjen z vsemi možnostmi in raziskuje čisto vse alternative, da bi lahko RTV Slovenija tudi v prihodnjem letu upravičila javno zaupanje in izvedla zakonske obveznosti."

Ob tem je poudaril: "Svetu RTV Slovenija ni v interesu oziroma ni zagovornik, da bi se kakorkoli zmanjševale regionalne vsebine v programu RTV Slovenija,... Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da se vse te produkcijske enote in bogastvo, raznolikost medijskih vsebin, ki jih RTV Slovenija ponuja, ohrani še naprej. Po drugi strani pa moramo kot vsak nadzorni svet preudarno ravnati in imeti v mislih, kako bo RTV Slovenija lahko delovala še naprej. Razmišljati moramo dva koraka naprej, da se ne zgodi grški scenarij."

"Zakaj ne govorimo o vsebini, ki jih regionalni programi ustvarjajo?"

Na vprašanje, kako "bere" sklep, ki ga je sprejel svet RTV Slovenija, v.d. vodje regionalnega RTV centra Maribor Matej Žunkovič odgovarja, da "sklep beremo z obema najmočnejšima besedama v njem, 'vrednotenje' in 'ukinitev'. "Pomeni dejstvo, da smo se začeli pogovarjati o oceni vrednosti nekih programov - in ti izračuni so bili pripravljeni. Nas motita dve zadevi: Prvič, da vrednotimo samo ene enote, in druga, da ne govorimo o vsebini. Ovrednotili smo kadre, odpravnine, nismo pa tega povezali z vsebino, ki jo ti ljudje to delajo. Pričakoval bi, da bi svet RTV-ja od nas želel tudi vsebino oziroma da se začnemo pogovarjati tudi o vsebini. Ne pa da želi na mizo samo številke. Naša prizadevanja gredo v smeri, da ohranimo uredniško avtonomijo in, da se ne samo ohranimo, ampak povečamo delež regionalnih vsebin tako v regionalnih kot tudi nacionalnih programih."

Odgovorni urednik Radia Maribor Robert Levstek je povedal, da napovedanih morebitnih ukrepov "ne vidimo tako spravljivo, kot jih morda predsednik sveta RTV-ja". "Sploh če so pred menoj tabele, kaj pomeni odpuščanje na programu Radia Maribor, kakšne so odpravnine po zakonu,.. Zaposleni so upravičeno zaskrbljeni." Pri tem smo se dotaknili tudi številk o poslušanosti in gledanosti regionalnih programov, ki jih je navedel predsednik sveta RTV-ja Goran Forbici v oddaji Arena na TV Slovenija. "Ne razumem 'dobrohotnosti', ko nastopiš na oddaji in poveš, da imamo v Kopru nek televizijski program, ki ga tako nihče ne gleda, enako v Mariboru, da ima Radio Maribor pet tisoč poslušalcev. To seveda ne drži. Primerjave, ki so smiselne, in se uporabljajo tudi na mednarodni ravni, so primerjave dnevnih in tedenskih dosegov. In če vzamemo recimo koledarsko leto 2021, je imel Radio Maribor 29 tisoč dnevnih poslušalcev in 50 tisoč tedenskih. Če se merimo, se dajmo meriti s podatki, ki so primerljivi."

Ob tem je Levstek izpostavil številne oddaje, ki jih ustvarjamo, področja, ki jih pokrivamo - in seveda našo dopisniško vlogo za Radio Slovenija. "Delujemo kot samostojni program in seveda vsak dan tudi kot servis tako za informativni program kot tudi druge dele vseh programov Radia Slovenija. Ni strategije, kaj storiti, če ukinemo Radio Maribor. Najlažje je nekaj ukiniti. Nekdo, ki plačuje RTV prispevek v Koreni, Podlehniku, ... bo prikrajšan. Zakaj ta centralizem? To bo na neki točki moral nekdo pojasniti."

"Taka razmišljanja vodstva in sveta RTV-ja nas vedno znova spomnijo, koliko podpore imamo v javnosti"

Zaskrbljeni so tudi na Radiu Si. Odgovorni urednik Darko Pukl pravi, da je vse skupaj prišlo nepričakovano, čeprav "za Radio Si mogoče celo pričakovano." "Naš radio je zmeraj bil na nekem tnalu vodstev, v nemilosti sveta oziroma programskega sveta. Ampak v zadnjih letih smo tudi enakovredno zapisani v zakonu o RTV Slovenija. Kar se tiče poslušanosti, naj povem za Radio Si zadnje aktualne podatke za oktober letos: da imamo tedenski doseg 78 tisoč poslušalcev, dnevni 38 tisoč. Naj izpostavim, da v treh jezikih nagovarjamo tujce, ki živijo v Sloveniji, delajo, študirajo, voznike, ki vozijo skozi Slovenijo,... Tudi naši sodelavci so pretreseni, da se v Ljubljani pojavi že sama ideja o naši ukinitvi. Je pa odziv javnosti fenomenalen, dobivamo veliko odzivov podpore."

Tomaž Karat, v.d. odgovornega urednika TV Maribor, pa je poudaril, da javni medij zagotovo ni odvisen samo in zgolj od gledanosti. "Zato ker pripravljamo vsebine, ki niso nujno atraktivne za gledalce, ampak pomembne. Dajemo jim tisto, kar ne dobijo pri drugih medijih. Poudariti pa je treba, da gredo naše oddaje tudi na Televizijo Slovenija, in da tam dosegamo bistveno drugačne gledanosti - ob tem, da naše oddaje niso v prime time terminih, ampak smo v terminih, ki v Ljubljani niso najbolj zanimivi. Delamo osem oddaj, med drugim Ljudje in zemlja, Na vrtu, Dobro jutro, O živalih in ljudeh, Vizionar,.."

Svoj program, ki ga ustvarjajo, poudarjajo tudi na Radiu Koper. V.d. odgovornega urednika Andrej Šavko: "Taka razmišljanja vodstva in sveta RTV-ja nas vedno znova spomnijo, koliko podpore imamo v javnosti. Ideje o rezanjih, zmanjševanju števila zaposlenih, krčenju variabile so konstantne. Financiranje našega zavoda je precej nestabilno, in to je izvor vseh težav. Tako da takšna razmišljanja za nas niso nova, so pa prvič zapisana črno-belo na papirju in to nas je seveda najbolj zaskrbelo v tem trenutku. Kot rečeno, dobivamo veliko pisem, odzivov podpore v smislu, da nam poslušalci sporočajo, da smo potrebni v tem prostoru in da želijo regionalne vsebine. Gre za to, da bi vodstvo RTV-ja in seveda tudi ustanovitelj moral prisluhniti tudi uporabnikom naših storitev - zaradi njih smo tu, ne zaradi samih nas. Uporabniki naj imajo besedo pri tem, kakšna naj bo danes RTV."

Prisluhnite oddaji na povezavi: