Stražunski in Betnavski gozd v Mariboru sta pomembna naravna ekosistema v urbanem okolju. Prvi je občinski naravni spomenik, drugi pa je del širšega območja parka Betnava, naravnega spomenika državnega pomena. Sta na desnem bregu Drave, kjer primanjkuje večjih kakovostnih parkovnih površin, zato imata pomembno okoljsko, socialno in rekreacijsko vlogo in sta zelo obremenjena. Pristojne službe pripravljajo projekte za razbremenitev razvrednotenih območij, levji delež pa bodo z odgovornim obnašanjem prispevali obiskovalci.

Stražunski gozd obsega približno 160 hektarjev, po deset odstotkov ga je v občinski in državni lasti, kar 80 pa v zasebni. To otežuje celostno upravljanje občini, ki bi rada odkupila ves gozd. Tea Drevenšek iz Skupne službe varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor:«Seveda pa želimo še bolj zaščititi te gozdove, zato smo pristopili k pripravi novega odloka o gozdovih s posebnim namenom, na podlagi tega pa se bo v prihodnje uredil režim posebnega gospodarjenja. Najprej bomo začeli saditi drevesa, tam, kjer smo lani odstranili zeleni obrez. Želimo si, da bi gozd ostal takšen kot je, ali še večji.«

Občina sodeluje z javnostjo in je odprta za konstruktivne pobude, pripravljajo čistilne akcije, kot je bila letošnja Moji odpadki, moja skrb, v kateri so očistili tudi Stražun. S partnerji bodo uredili učilnico v naravi, v okviru projekta Čuj, glasuj pa so prejeli nekaj predlogov za ureditev Stražuna in jih bodo poskušali uresničiti s pomočjo občinskega participativnega proračuna.

SOU - Zavedamo se te težave

Stražunski gozd, ki s prepletom mokrotnih površin omogoča veliko biotsko pestrost, in tudi Betnavski gozd, bi lahko bila pomembna učna poligona, že od vrtca naprej, je prepričana Andreja Senegačnik iz mariborske OE Zavoda za naravo: »Zgodnje učenje, zgodnja senzibilizacija, je pravi korak, kako vzgojiti spoštljivega, odgovornega odraslega posameznika, ki bo prepoznal pomen ohranjanja narave. Na zavodu menimo, da je to naš velik skupen izziv, ne samo naravovarstvenikov, temveč vseh sodelujočih, predvsem ministrstva za izobraževanje.«

Gozdova sta mestna dragocenost, za stražunskega sogovornica iz ZVN pravi, da redko najdemo tako dobro ohranjenega in delujočega:«To pomeni, da gozd še vedno sestavljajo velika stara debela drevesa in da vlada pestrost drevesnih vrst. V gozdu so tudi izviri potoka Mrzlica, ki tvorijo nižje ležeče mlake, skozi gozd pa teče tudi močno degradiran Stražunski potok. Ta preplet gozdnih in mokrotnih površin omogoča izredno biotsko pestrost.«
Razvrednotenja Stražunskega potoka s kanalom se zavedajo na Mestni občini Maribor oziroma v Skupni občinski upravi. Tea Drevenšek:« Gre za močno preoblikovano vodno telo oz. za umetni kanal, v katerega se poleg izvirskih vod iztekajo odpadne vode. Zaradi večjih količin padavinske in odpadne vode, ki dodatno obremenijo razbremenilnike, se onesnažene vode večkrat prelijejo. Tega se zavedamo in težimo k sanaciji kanalizacije, takoj zatem pa k revitalizaciji potoka. Upam, da bo to mogoče v naslednjih letih in s pomočjo dodatnih sredstev.« Projekte za sanacijo kanalizacije naj bi že pripravljali oziroma prijavljali.

Vnos tujerodnih invazivnih vrst

K stanju vodnih površin v gozdu, predvsem močvirskega biotopa v bližini vrtičkov, prispevajo tudi vrtičkarji, ki imajo sicer sklenjene pogodbe z Mestno občino Maribor. Vprašljiva sta namreč predvsem gnojenje in uporaba fitofarmacevtskih sredstev, zato jih spodbujajo k ekološkemu vrtnarjenju in trajnostni rabi tal.

Z okoljskega vidika je problematično tudi odlaganje zelenega obreza v gozd. Tako prihaja do vnosa tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, ne manjka pa tudi živalskih. Občina je opravila izlov akvarijskih ribic iz gozdnih mlak. V obeh gozdovih je mogoče najti še druge vrste človeškega odtisa. Peter Kolar iz Slovenske družbe za gozdove, ki od leta 2018 upravlja Betnavski gozd:« Te sledi se pojavljajo tako v obliki odpadkov, ki jih ne odnesejo s seboj, vrezujejo imena in datume v drevesa, včasih lomijo mlada drevesa. Tega si zagotovo ne želimo. Takšni ljudje naj raje ostanejo doma, tisti, ki pridejo, pa naj zapustijo gost takšen, kot je bil, ko so vanj prišli.«

Bidermajerska dnevna soba v Stražunu

Niso vsi posegi v gozd zlonamerni, kljub temu pa niso zaželeni. Maksimilijan Fras, ljubitelj in dober poznavalec Stražunskega gozda: "Posebej na udaru je t.i. Stražunski otok. To je del gozda med Lovsko ulico na Pobrežju in osrednjo kmetijsko površino znotraj gozda, ki ji nekateri pravijo stražunska dolina. Ta prostor je še posebej privlačen za obiskovalce, saj na njem prevladujejo debele bukve in je malo podrasti. Okoliški upokojenci so ga posvojili in tam v zadnjih dvajsetih letih postavili številne klopce. Uredili so t.i. energijsko pot z markacijami, srčno pot prijateljstva, poleg ene markantne bukve pa so si uredili, jaz temu rečem kar bidermajersko dnevno sobo, kjer je mogoče videti marsikaj, veliko klopi in po novem tudi cvetlične grede. Če stopite tja, boste našli cvetoče tulipane in še marsikaj drugega.«

Gozd - pred človekom in po njem

Peter Kolar iz Slovenske družbe za gozdove, ki od leta 2017 upravlja Betnavski gozd, pa je zadovoljen, ker so v zadnjem času s partnerji tam uredili gnezdilnice za opraševalce, zasadili medovita drevesa in tudi na pobudo meščanov obnovili trim stezo:«Trim stezo smo obnovili skupaj s Podravskim gozdarskim društvom. Poteka po robu Betnavskega gozda, dolga je približno 1.500 metrov. Na njej je štirinajst točk za vadbo, mi smo ob obnovi postavili devet novih naprav, uporabili pa smo drog s stare trim steze, ker je bil dovolj dober, na nekaterih točkah pa je vadba mogoča brez naprav.»

Stražunski in Betnavski gozd v Mariboru sta ostanka velikega gozda, ki je preraščal to območje, preden si ga je podredil človek. Zavedati se je treba, da bo nekoč ponovno tako, zato mu je treba že zdaj izkazovati primerno spoštovanje.