V oddajo Obrazi sosednje ulice smo povabili Edija Dežmana, prejemnika Glazerjeve nagrade Mestne občine Maribor za življenjsko delo na področju kulture. Nekdanji baletni plesalec, pedagog in koreograf je bil vodja mariborskega in ljubljanskega baleta, v štirih desetletjih je pustil pečat v obeh slovenskih središčih kulture in baletne umetnosti. Upodobil je najzahtevnejše vloge iz klasičnega baleta, v slovenski balet vnesel nove zamisli in baletne poetike, vzgojil plesalce, koreografe in vodje, ki so danes najvitalnejši del slovenskega baleta. Pomembno vlogo je odigral pri vzgoji mariborskega baletnega občinstva.

Baletni ustvarjalec in pedagog Edi Dežman je bil za Glazerjevo nagrado nominiran večkrat: «Seveda se moram zahvaliti Mestni občini Maribor in odboru za podelitev Glazerjevih nagrad za to prestižno nagrado. Res sem vesel. Mogoče bi bilo dobro, da bi jo dobil kdaj prej, ampak okej, tudi to smo dočakali (smeh).«

Dolgoletni plesalec, pedagog in vodja dobro ve, kakšne psihofizične izzive prinaša profesionalni balet, tudi priprave nanj. V okviru pandemičnih omejitev pove: »Telo pa potrebuje, fizis mora biti v kondiciji. Diplome so tu, tekmovanja, težko je za mlade plesalce, sploh za te, ki končujejo Konservatorij za glasbo in balet. Poleg tega so zdaj povsod avdicije in moraš biti pripravljen, podpisujejo se pogodbe za tukaj ali kje drugje. To je res velik problem. Upam, da bodo v teku enega leta prišli na zeleno vejo, kondicijsko za predstave in nasploh za počutje«.

Edi Dežman je bil star približno 15 let, ko je plesal svojo prvo baletno vlogo v ljubiteljski baletni šoli Maribor, ki jo je vodil Iko Otrin, pri 16-ih se je odpravil v Ljubljano na srednjo baletno šolo. Končal jo je ob močni podpori družine in leta 1966 v ljubljanskem baletnem ansamblu začel profesionalno plesno pot z manjšimi solističnimi vlogami. V ljubljanski balet se je vrnil kot vodja za dve sezoni po upokojitvi v Mariboru, sredi 90-ih let prejšnjega stoletja.

Mariborski balet je vodil med letoma 1985 in 1994, profesionalno pot v štajerski prestolnici pa je začel leta 1971, njegova pot pa je bila tudi pedagoška. Kot koreograf in pedagog je po izobraževanju v St. Peterburgu, takrat še Leningradu, prinesel v Maribor veliko znanja, v Slovenijo pa je pripeljal priznana imena baleta, ki so prevetrila področje. Za plesalce je namreč najslabše, če zapadejo v rutino istih koreografov in poetik.
Vabljeni k poslušanju celega pogovora: