V Mariboru se bo ob 19-ih 30 v tukajšnjem Lutkovnem gledališču s projekcijo izbranih delov serije Primeri inšpektorja Vrenka začel festival slovenske kriminalke – Alibi 2.1. Nadaljeval se bo s sobotnim zgoščenim dogajanjem – s še eno, opoldansko projekcijo delov serije in pogovorom s filmsko ekipo, razpravo o tej žanrski literaturi in z večernim branjem uveljavljenih domačih avtorjev; še prej, jutri ob 10-ih, pa se bo mogoče sprehoditi z mariborskim avtorjem Avgustom Demšarjem po mestu, ki je tudi prizorišče dogajanja zgodb o inšpektorju Martinu Vrenku.

Festival Alibi 2.1. je nadgrajen in vsebinsko preoblikovan festival o kriminalnem žanru, ki ga je med letoma 2015 in 2020 pripravljal Renato Bratkovič. Z vabljenimi štirimi avtorji so nekoč pisali kriminalne zgodbe na izžrebano temo in izdali zbirko 25-ih zgodb. V sodelovanju z Založbo Pivec in s spremembo koncepta se je festival približal občinstvu. Žanr kriminalke je tudi med slovenskimi bralci zelo priljubljen in zdi se, da v naši književnosti presega okvire, postaja namreč družbenokritičen, pravi Renato Bratkovič:«Včasih je bilo tako, da se je v žanrski literaturi dogajalo nekaj, kar se nam je mogoče zdelo naphnjeno, da se v resnici ne more zgoditi. Danes je realnost ta žanr že zdavnaj prehitela in zdi se, da kriminalka in noir v svoji osnovi postajata neke vrste družbeno angažirana literatura. Sploh pri nas, za razliko od nekih drugih kriminalnih scen, se v njej dejansko odražajo življenje, politična realnost, socialni moment..Vse to je zajeto v slovenskem prostoru kriminalke.«

Za nekatere je čar branja kriminalke v tem, da je konec jasen in primer razrešen, nekateri pa imajo raje drugačne konce. Avtorji se poslužujejo tudi njih, mariborski avtor Avgust Demšar ostaja naklonjen klasičnemu prijemu: »Moj tip kriminalke, tega, ki ga jaz gojim, je obdržal to, da pride na koncu do katarze. V tem žanru, za razliko od resničnosti, vidimo kriminalce za zapahi in to je en del, ki meni še vedno odgovarja. Kriminalke sem začel pisati pozneje kot Renato (R. Bratkovič, op.a.), po 40. letu starosti, in sem se odločil držati določenih pravil kriminalnega romana. Eno izmed njih je, da se razreši kriminalni zaplet.«

Urednik Nino Flisar je prepričan, da je priljubljenost žanra pripomogla tudi k boljši bralni kulturi, da pa zdaj zelo aktualni primerki žanra avtorjev Tadeja Goloba in Avgusta Demšarja niso edini v slovenski literaturi:« Kriminalni žanr ima kar dolgo tradicijo, sega tja do sredine 19. stoletja z Jakobom Aleševcem, v začetek novega stoletja z Ljubo Prenner, prelom pa je bil roman Maje Vidmar CIMRE (CRIME) v devetdesetih letih. Izšel je v Mariboru pri založbi Obzorja in je bil nomiran za več nagrad. Avtorica je tudi zanj dobila nagrado Prešernovega sklada, bil je gradivo za Cankarjevo tekmovanje v osnovni šoli. Že takrat se je nakazovalo, da ima domača kriminalka potencial, ampak smo morali počakati na Avgusta Demšarja in na še nekatere druge avtorje.«

Sobotnemu dopoldanskemu sprehodu z Avgustom Demšarjem po Mariboru bosta v Lutkovnem gledališču Maribor opoldne sledila projekcija delov serije Primeri inšpektorja Vrenka in pogovor s filmsko ekipo, ob 17:30 okrogla miza o slovenski kriminalki in večerno (ob 19-ih 30) branje z Avgustom Demšarjem, Tadejem Golobom in Tonetom Frelihom.

Festival bo spremljal knjižni sejem s slovenskimi kriminalkami, udeležba na dogodkih je brezplačna, pogoj PCT pa obvezen.