Prašiči v človeških podobah. Zato, ker govorijo o človeških pritlehnostih. Največje svinjarije izpeljejo tako, da tisti, ki cvilijo v en rog, uničijo tiste, ki jim nastavijo ogledalo. / Foto: Radio Maribor/Peter Giodani
Prašiči v človeških podobah. Zato, ker govorijo o človeških pritlehnostih. Največje svinjarije izpeljejo tako, da tisti, ki cvilijo v en rog, uničijo tiste, ki jim nastavijo ogledalo. / Foto: Radio Maribor/Peter Giodani

Na Malem odru SNG Maribor bo ob 20-ih bo premiera satirične groteske Farma Orwell v režiji Luke Marcena. Predstavo so med drugimi sooblikovali avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Ana Janc in koreografinja Lara Ekar Grlj, igralsko pa je izrazito kolektivna.

Foto: Radio Maribor/Peter Giodani
Foto: Radio Maribor/Peter Giodani

Režiser Luka Marcen in dramaturginja Tatjana Doma sta skupaj pripravila literarno predlogo po motivih del Georgea Orwella oz. po besedilu Živalske farme, idejah romana 1984 in različnih esejev, ki preizprašujejo fašizem in demokracijo, svobodo in suženjstvo. Ohranila sta večino Orwellovih misli in besed, nista želela dodajati svojih stališč in interpretacij. Stvari, o katerih je pisal Orwell, so danes aktualne bolj kot kadar koli, pravi režiser in tudi, da so se okoliščine od odločitve za predstavo do okoliščin njene uprizoritve še zaostrile. Luka MarcenČeprav Orwell in naša predstava na nek način govorita tudi o vojni in o tovrstnih nesvobodah, so se mi vse te reference zdele kot ena zanimiva in povedna metafora preteklosti, za katero sem neskončno upal, da je nikoli več ne bomo morali doživeti, vsaj ne tako blizu.«

Foto: Radio Maribor/Foto: Irena K. Cizerl
Foto: Radio Maribor/Foto: Irena K. Cizerl

V Farmi Orwell imajo prašiči oblast nad vsemi živalmi. Da bi jo obdržali, manipulirajo, diskreditirajo, širijo lažne novice, nadzorujejo in spreminjajo zgodovino s ciljem - utrditi oblast do te mere, da je nihče več ne more ogroziti: «Prav v tem trenutku doživljamo, da se zgodovina venomer obrača in vrti v krogih. Po vsaki revoluciji se vzpostavi sistem, ki zahteva novo revolucijo. Pri Orwellu nič prav nič drugače. Uprizoritvena poanta izhaja iz zadnjih stavkov Orwellove Živalske farme, tega slavnega prizora, ko živali na farmi pridejo do hiše, v hiši za mizo zagledajo prašiče in ljudi in bolj, ko gledajo od enega do drugega, ne morejo več z gotovostjo trditi, kdo je prašič in kdo je človek

Največji paradoks pa je, da se elita sreča na slavnostni pojedini, da bi obujala spomine na uporništvo. Predstava se namreč dogaja v t. i. muzeju upora, ki so ga vzpostavili na farmi, po tem ko so jo v upravljanje prevzele živali:«V muzeju se igrajo in spominjajo vseh dogodkov, ki so jih pripeljali do tega, da danes vodijo to državo oz. kraljestvo, kot so ga sami pomenovali«, še pravi režiser.

Like vrha živalskega kraljestva utelešajo igralca Vladimir Vlaškalić in Vojko Belšak ter igralke Eva Kraš, Mateja Pucko, Maša Žilavec in Liza Marijina.