Dr. Milica Antić Gaber iz Oddelka za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki se raziskovalno ukvarja z vprašanji enakosti spolov pravi, da je opaziti premike v evropskem političnem prostoru tudi s tem, da sta na vodilnih položajih pomembnih institucij ženski, ki se lahko zavzemata za vse preostale ženske:
Pomembno je, da se tudi ženske pojavijo na najvišjih mestih odločanja in oblasti, ampak to še ni konec celotne zgodbe. Zelo pomembno je, kaj potem je mogoče na teh pozicijah narediti za ženske in iz perspektive žensk. Zato pa je potem potrebno spremljati njihovo delovanje in se zavedati tega, da stvari niso odvisne in premiki niso odvisni samo od njih, samo od teh dveh žensk ali pa več žensk na teh položajih, ampak, da je politika izjemno komplicirano področje, kjer je potrebno upoštevati različne aspekte, različne vidike. Je pa pomembno videti, da se te ženske, ki so na teh položajih, zavzemajo za druge ženske, zavzemajo predvsem za tiste ženske, ki so v neprivilegiranem položaju in rešujejo probleme in težave, s katerimi se srečuje velika večina žensk.
Junija nas čakajo volitve v evropski parlament. Zastopanost žensk v Evropskem parlamentu je nad svetovnim povprečjem nacionalnih parlamentov. Od prvih evropskih volitev leta 1979 odstotek poslank stalno narašča. Kot pravi Antić Gaber je položaj žensk v evropskem političnem prostoru zadovoljiv, ostajajo pa področja, kjer so potrebne izboljšave:
Položaj žensk v evropskem političnem prostoru je do neke mere zadovoljiv, ne pa povsem. V evropskem parlamentu je kar zajeten delež žensk, bolje izvoljenih, kar 41 odstotkov žensk je v evropskem parlamentu. Trenutno jih sedi 40, zaradi različnih izmenjav. V evropski vladi je 33 odstotkov ministric. Je pa izredno majhen delež žensk, ki ne prihajajo iz privilegiranih skupin, recimo iz etničnih manjšin. Tako da bi jaz rekla, da se položaj, kar se tiče zastopanosti žensk v evropskem prostoru, povečuje, izboljšuje. Vendar pa ostajajo še vedno področja, kjer je treba še veliko narediti: recimo delež žensk v upravnih odborih velikih gospodarskih družb je nizek in tukaj so sprejete in se pripravljajo za uresničitev evropske direktive. Seveda je tukaj tudi vprašanje delitve delovnega časa oziroma delitve časa, ki ga tako moški kot ženske porabijo za delo v gospodinjstvu. Tukaj so razlike med moškimi in ženskami tudi v evropskem prostoru velike. Potem seveda je tukaj vprašanje nasilja na ženskami, ki je še vedno zelo pomembno vprašanje in kjer je situacija v nekaterih državah še precej slaba, tudi zaradi tega, ker niso vse države ratificirali istanbulske konvencije. Razlika v povprečni plači med moškimi in ženskami je v EU še vedno izjemno visoka, v Evropski uniji skoraj 13 odstotkov, pri nas nekoliko manjša, ampak so razlike po sektorji zelo velike.
Ženske se srečujejo tudi s številnimi težavami oz. izzivi pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, a vendarle jim je danes nekoliko lažje usklajevati obe področji kot nekoč:
To je zelo težko primerjati, ker so razmere precej drugačne, ampak je prišlo do določenega napredka. Zagotovo so se razmere spremenili in se z generacijami spreminjajo, mlajše generacije (predvsem ženske) so precej egalitarno usmerjene, tudi moški, tako da je tukaj prišlo do velikega napredka. Tisto, kar želim izpostaviti je, da bi bilo treba pomisliti tudi na to, da v politiki niso samo ženske iz srednjega in višjih slojev, ampak, da bi v politiki morale biti tudi ženske iz priseljenskih okolij in nižjih socialnih slojev, kajti mora politika poskrbeti za vse.
Dr. Milica Antić Gaber iz Oddelka za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki se raziskovalno ukvarja z vprašanji enakosti zaključuje, da se ženske pri vstopu in igranju na političnem parketu soočajo tudi z višjimi normativi kot jih imajo njihovi moški v politiki, velikokrat pa so deležne drugačnega obravnavanja kot njihovi moški kolegi.
Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranet
