V zadnjih desetletjih je velika večina držav EU opustila vojaški in tudi civilni nabor. Temu je botrovalo dejstvo, da je storitev veljala za zastarelo, saj je od konca hladne vojne in od spopadov na zahodnem Balkanu minilo skoraj pol stoletja. Tudi strošek financiranja takšnega načina služenja vojaščine, je za državo visok.
V Sloveniji je bilo obvezno služenje vojaškega roka zamrznjeno leta 2003 po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojaški dolžnosti. Kaj pravzaprav to pomeni, sem vprašala vodjo oddelka za pridobivanje kadra na direktoratu za obrambne zadeve, Ingrid Kmetec:
»Slovenija pa ima na podlagi tega zakona ter skladno s strateškimi in usmerjevalnimi dokumenti še vedno možnost uvajanja vseh sestavin vojaške dolžnosti. Obramba države je po ustavi dolžnost državljanov Republike Slovenije in je ohranjena ne glede na spremembo načina popolnjevanja iz naborniške v poklicno vojsko.
To pomeni, da lahko (Skladno s 62. e členom Zakona o vojaški dolžnosti – ZVojD (Uradni list Republike Slovenije, št. 108/02-UPB-1), na podlagi predloga Vlade Republike Slovenije, odločitev o ponovni uvedbi izvajanja zdravniških in drugih pregledov ter psiholoških preiskav, nabora, napotitve na služenje vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in obveznega služenja v rezervni sestavi – izvajanja vseh sestavin vojaške dolžnosti, sprejme Državni zbor Republike Slovenije
To bi se lahko zgodilo ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma v neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, skladno z zakonom.
V tretjem odstavku 22. člena je tudi opredeljeno, da bi vojaški rok v primeru odločitve o ponovni uvedbi vojaške dolžnosti trajal tri mesece.«
Ingrid Kmetec pojasnjuje, da je po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka državljanom in državljankam Republike Slovenije, skladno z Ustavo Republike Slovenije, omogočeno prostovoljno usposabljanje za obrambo države. Kdo pa je sploh lahko prostovoljni vojak? So lahko to tudi vojakinje?
»Prostovoljni vojak je lahko vsak v starosti od 18 do 30-tega leta, ki ima državljanstvo RS.
Pomembna je zdravstvena sposobnost, kar se ugotavlja v okviru opravljanja zdravniškega pregleda (V okviru predpisanega zdravniškega pregleda si ocenjen(a) s sposoben(a) oziroma delno sposoben(a) za vojaško službo).
Kandidati so varnostno preverjeni in ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na več kot trimesečno nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje. Kandidati so lahko tisti, ki še niso odslužili vojaškega roka in ki nimajo priznane pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti.«
Tudi za vojakinje so pogoji enaki, še dodaja Ingrid Kmetec, razen pri preverjanju gibalnih sposobnosti. Te so prilagojene spolu in starosti, preverjanje pa ni zahtevno, saj je podobno šolskemu športnemu kartonu in ga kandidati najbrž že poznajo.
Ker pa se naša družba in z njo vojska stara, me je zanimalo, kako mlade, torej generacijo Z pritegniti k prostovoljnemu služenju vojaškega roka? Ingrid Kmetec pravi, da se prav s tem vprašanjem veliko ukvarjajo tudi na Ministrstvu za obrambo:

»Veliko govorimo o mlajših generacijah, t.i. X, Y, sedaj že Z, ki živijo v času tehnologije s pametnimi telefoni in tablicami, pri učenju pa uporabljajo tehnologijo in svetovni splet. Za te generacije je značilna slaba koncentracija, ki po nekaterih raziskavah traja v povprečju osem sekund, zato je zanje najbolj učinkovito komuniciranje po spletnih kanalih Instagram in Snapchat. Veliko pozornost namenjamo promociji vojaškega poklica in vseh drugih oblik vključevanja v Slovensko vojsko. To ni samo že omenjeno prostovoljno služenju vojaškega roka ali pa zaposlitev v SV.
Mladi se nam lahko priključijo že kot dijaki na taborih za mlade (Mors in mladi – zimski in letni, Vojaški tabor za polnoletne dijake in študente v mesecu juniju), zelo promoviramo tudi možnost štipendiranja – naše štipendije za kasnejšo zaposlitev v Slovenski vojski so ene največjih v državi. Prav tako imajo tako dijaki in študentje možnost opravljanja prakse v enotah Slovenske vojske, v kratkem tudi v drugih organizacijskih enotah Ministrstva za obrambo, kjer se lahko seznanijo z delom v obrambnih strukturah.»
Skratka, mlade v Slovensko vojsko morda pritegnejo tabori za mlade, štipendiranje, morda zaposlitev in tudi možnost vključitve v pogodbeno rezervo sestavo Slovenske vojske.

Morebitno ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka pa bi bilo treba obravnavati celostno – ob upoštevanju sedanjih varnostnih, gospodarskih, finančnih in socialnih razmer v Republiki Sloveniji, prav tako bi moral biti o tem dosežen širši družbeni konsenz.

Nataša Godec, Radio Slovenija Internacional / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope