V družbi se generacije zamenjajo približno na dvajset let, opredelitve od kdaj do kdaj posamezna generacija traja pa niso vedno najbolj dosledne. V Sloveniji smo imena prevzeli od Američanov in zadnja trenutno peta generacija so mladostniki in mladi, ki pripadajo t.i. generaciji Z. K njej štejemo posameznike, ki so bili rojeni po letu 1995, zlasti pa okoli leta 2000. Generacija Z velja za najbolj raznoliko generacijo v Evropski uniji glede na nacionalno poreklo.

Po besedah psihologa in psihoterapevta Jana Kovačiča nekateri pripadnike generacije Z poimenujejo tudi digitalni domorodci oz. mobilna generacija, ki pa se od vedno manj priljubljenega socialnega omrežja Facebook, odmika k uporabi drugih aplikacij: ,,V osnovi lahko rečemo, da je generacija Z po celem svetu zelo podobna. To je generacija, ki je doživela resnično digitalizacijo. To so otroci in mladostniki, ki komunicirajo in se povezujejo s celim svetom, in velikokrat jih starejši enostavno ne razumemo. Da pa bi jih lahko razumeli, pa mislim, da je zelo pomembno, da se z njimi povezujemo in jim ne svetujemo.''

Za opredelitev značilnosti generacije Z je bilo izvedenih veliko raziskav večinoma v angleško
govorečem svetu. V Sloveniji je bila o položaju te generacije izvedena poglobljena nacionalna raziskava Mladina 2020, ki je zajela obdobje desetih let, v času konca predkoronskega obdobja in začetka koronske krize.

Pri vodenju raziskave je sodeloval tudi Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki pove, da ''nudi vse podlage, da lahko odločevalci na različnih ravneh naslavljajo probleme mladih.''

Po profesorjevih besedah je omenjena generacija zaznamovana z izjemno velikimi pritiski:
,,Posledica tega je zelo slabo stanje na področju duševnega zdravja. Na nek način so soočeni predvsem s pritiski okolice in tudi sebe glede tega kako jim bo šlo, hkrati pa jih zelo močno zaznamuje stanovanjski problem, tj. nedostopnost stanovanj, predvsem kakovostnih stanovanj. Zato se pripravljeni sprejemati precej slabše zaposlitve. V tej luči se kaže tudi ena zelo velika sprememba. Precej bolj so pripravljeni oditi v tujino, v iskanju boljšega življenja. Dejansko so naši pripadniki generacije Z postali zelo internacionalizirani.''

Čeprav instrumenti raziskave niso merili vpliva pandemije na mlade stare od 15 do 29 let, pa je bil kljub temu razviden velik negativen vpliv na njihovo duševno stanje, pojasnjuje profesor Deželan: ,,Hkrati je dejstvo, da imajo to težnjo po takojšnjih učinkih, bodisi politike, bodisi nekih sprememb, in seveda to tudi potem generira določene frustracije, na nek način se s tem tudi zelo obremenjujejo. Hkrati pa so zelo neodvisni, pa vendarle po drugi strani zelo zahtevni potrošniki različnih storitev. Pri tem ocenjujejo tisto, kar se jim dogaja, z zelo kritičnimi očmi, kar znajo seveda tudi zelo jasno sporočiti.''

Poleg podvojitve občutenja stresa in potrojitve osamljenosti, pa je raziskava po Deželanovih besedah pokazala tudi večjo osredotočenost teh mladih na družbene probleme: ,,Dejstvo je, da so zelo medgeneracijsko solidarni. So zelo empatični do drugih populacij, ki so v nezavidljivem položaju. Velik občutek odgovornosti imajo do bodočih generacij, tudi do nerojenih. Hkrati so zelo okoljsko ozaveščeni, čeprav se še vedno odmikajo od institucionalne politike, pa postajajo vse bolj angažirani na področjih, ki imajo lahko na nek način neposreden vpliv na življenje ljudi, na različne načine pritiskajo na politične odločevalce pa tudi korporacije in tiste, ki so včasih vir problemov. Dejansko postajajo vse bolj politični in vse bolj odgovorni državljani.''

Po drugi strani pa psiholog Kovačič meni, da slovenska generacija Z še ni tako proaktivna, kot je to bolj razvidno v tujini: ,,Če pomislimo na svet, se v svetu že pojavljajo skupine otrok in mladostnikov, ki se zelo aktivno aktivirajo v družbo. Pri nas so te akcije zaenkrat še nekoliko bolj osamele, verjamem pa, da kmalu prihajajo. Tako da sem prepričan, da bo to generacija, ki bo dejansko spremenila svet, morda tudi malo širše politično okolje v Sloveniji.''

Več kot polovici evropskih komisarjev naj bi bile trenutno zaupane naloge, ki se neposredno soočajo z izzivi te generacije. Politike EU-je se njene pripadnike že od malih nog trudijo obravnavati kot aktivne državljane, ki potrebujejo tako zaščito kot opolnomočenje.


Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope