Ribištvo je pomembna tradicionalna dejavnost v Sloveniji, ki je še posebej na obalnem območju močno prepletena z drugimi sektorji, zlasti turizmom. Hkrati je ob izvajanju skupne evropske ribiške politike naš glavni cilj ohranjanje naravnih populacij rib ter trajnostno ribištvo.

Za trajnost pa imamo tudi vse naravne danosti ali kot pravi Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji, je na slovensko ribištvo možno gledati tudi kot na butično: »Glede na majhnost slovenske obale ali pa priobalnega pasu je potrebno gledati na slovensko ribištvo mogoče malo drugače kot pa na ribiške flote nekih večjih morskih držav. Tu gre predvsem za majhne ribiče, torej ribiče, kateri načeloma že sami po sebi ne uporabljajo najbolj destruktivnih ribiških praks, seveda je bilo še nekaj tudi takih plovil v uporabi, ki so bila sporna, ampak jaz mislim, da se tukaj na neki način na slovenskem ribištvu skoraj že lahko govorimo o butičnem ribištvu, zato ker ribištvo kot tako konkurira tudi z vsemi ostalimi gospodarskimi panogami, ki se izvajajo v tem pasu. Tako da Slovenija tudi ni neka velika pomorska velesila, ki bi imela močno industrijsko floto, ki bi ribarila v drugih vodah, seveda smo pa na neki način - torej obstoj teh manjših lokalnih ribičev pa v veliki meri diktira tudi pač pristop oziroma pač zaveze, ki jih imajo sosednje države, ki pa so morda s tega vidika veliko močnejše. Tako da v zadnjem času se mi zdi število ribičev, ki se ukvarjajo izključno z ribištvom kot gospodarsko panogo precej majhno, je pa seveda treba gledati v luči večih prioritet, ki potekajo v slovenskem morju. Vemo da imamo eno izmed večjih luk, katera zelo določa tudi stanje kakovosti ali pa kvalitete morja, imamo turizem, ki je zelo razvit v tem severnem Jadranu, tako da v glavnem je veliko dejavnikov, ki vpliva na to, koliko se ta panoga samo po sebi izplača še za posameznika.«

Zlatko Novogradec, dolgoletni piranski ribič, dodaja, da slovensko ribištvo tudi zaradi svoje majhnosti ne dela okoljske škode v morju: »To mi, ribiči, te staleže ne moremo izčrpati, ker pač nimamo niti takih pogojev. Imamo tehnologijo, ki ni tako napredna kot v drugih evropskih državah, glede plovil, dejansko tam je dosti završka, mi pa tega zavržka nimamo, da bi ujeli vrst rib, pa da jih ne bi prodali ali pa bi bile precej izpod mere, da jih na tržišču ne smejo prodajati naprej. V Sloveniji smo odvisni od tega, kar pride iz Jadranskega morja ali pa še iz Sredozemskega v Jadransko in naprej, pač tak ciklus, ki počne ta riba. Pač zagovarjam, da slovensko ribištvo ne naredi nobene škode v morju proti vsem drugim državam, ki imajo bolj razvito tehnologijo in možnosti glede izlova rib.«

Da je ribičev v slovenskem morju vedno manj, manj je tudi ribjega staleža, pritrjuje Bojan Marčeta iz Zavoda za ribištvo Slovenije: »Ne ravno najboljši, namreč slovensko morsko ribištvo se že leta in leta vztrajno krči, zmanjšuje se tako število ribičev kot njihov ulov. In kaj sta glavna razloga? Glavni razlog je recimo majhnost slovenskega morja to kar nam je še ostalo namreč ribolovno morje slovenskih ribičev se je močno skrčilo po osamosvojitvi in zadnjih dogodkih glede meje, močan vpliv pa ima tudi stanje staležev v Jadranskem morju, ki pri mnogih vrstah ni najbolj zadovoljivo, še vedno so določene vrste močno prelovljene in to se kaže tudi pri nas.«
Hkrati pa Marčeta dodaja, da slovenski ribiči skrbijo za okolje že preko prijaznih načinov ribolova: »Da povemo, kaj je to prijaznejši način ribolova - to so ti načini, ki lovijo ciljane vrste, ki imajo čim manjši vpliv na morsko dno in združbe, ki tam živijo, taki načini so recimo ribolov s trnkom, parangalom, vršami, tudi s stoječimi mrežami in tak ribolov je pri nas najbolj razširjen v resnici. Veste kaj, v resnici Slovenija tega sploh ne spodbuja, ampak razmere, ki jih ribiči doživljajo jih prisiljujejo v uporabo takih ribolovnih orodij, ki so energetsko manj zahtevna, torej manj porabe nafte predvsem.«
Velja še enkrat spomniti, da je Zemlja modri planet, saj kar 70 odstotkov njene površine predstavljajo morja in oceani. In ta so ogrožena, saj ribiško ladjevje držav EU ulovi dva do trikrat več rib, kot jih lahko ribji staleži naravno nadomestijo. Ob tem se poraja vprašanje, ali ima slovensko ribištvo sploh prihodnost? Vsaj kar se okolja tiče, ima samo po sebi pogoje, ki ga uvrščajo med okoljsko vzdržne in trajnostne, pa tudi Bojan Marčeta iz Zavoda za ribištvo Slovenije poudarja, da bo slovensko ribištvo vsekakor obstalo, bo pa v majhnem oz. v še manjšem obsegu kot je danes.

Mateja Arnuš, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope