Podnebne spremembe prizadenejo vse, a predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Tina Kobilšek pove, da so ženske pogosto tista ranljiva skupina, ki jih posledice podnebnih sprememb disproporcionalno prizadenejo, saj »podnebne spremembe že povečujejo tiste obstoječe neenakosti spolov, hkrati pa pogosto prihaja do razlikovanja na podlagi tradicionalne porazdelitve vlog med spoloma, To velja predvsem za države v razvoju, kjer so ženske odgovorne za gospodinjstvo, npr. za vodo, hrano in so posledično nezaposlene, kar jih izpostavlja posledicam podnebnih sprememb.« Doda, da imajo v državah v razvoju deklice in ženske, ki skrbijo za družino in gospodinjstvo veliko manj priložnosti za izobraževanje in dostojno delo, kar izpostavi tudi Tjaša Franko, članica uredništva spol.si. »V ekstremnih vremenskih razmerah, kot so suše in poplave ženske delajo več, da lahko zagotovijo preživetje svoje družine, istočasno pa se tudi povečuje čas opravljenega neplačanega skrbstvenega in gospodinjskega dela. Tega pa v večini zopet pogosto opravljajo ženske. Že zaradi slednjega veliko deklic izostaja od pouka, ženskam pa ostaja manj časa za usposabljanje in izobraževanje, s tem pa imajo tudi manj možnosti za prejem višjih prihodkov. Gre torej za začaran krog. Poleg tega pa so ljudje zaradi samih podnebnih sprememb izpostavljeni izgubi domov. Ženske, ki zapustijo domove, so pogosteje kot moški izpostavljene nasilju.«

Ravno zaradi manjšega dostopa do izobraževanja so potrebe žensk in njihovi izzivi manj vidni in reprezentirani tudi v sami politiki oz. pri njihovi udeležbi pri načrtovanju in odločanju o podnebnih politikah in ukrepih. Predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Tina Kobilšek pove, da je bilo to opazno tudi na nedavnem COP27, saj so bili »na podnebni konferenci v Egiptu glavni pogajalci pretežno moški, samo okoli tretjina vseh udeleženk je bila žensk.«

Zakaj pa je participacija žensk pri soodločanju o podnebnih politikah in ukrepih pomembna?

Tjaša Franko izpostavi, da »program združenih narodov za razvoj ugotavlja, da ženske pogosto kažejo več skrbi za okolje, podpirajo politike za varstvo okolja in volijo tiste politike, ki podpirajo varstvo okolja«. Ženske glede na raziskave prav tako bolj skrbijo podnebne spremembe in bolj so pripravljene spremeniti svoje vedenje. Obstajajo dokazi iz več evropskih držav, da imajo ženske manjši ogljični odtis. Običajno vozijo manj in manjše avtomobile, jedo manj mesa in dajejo večjo prednost ekološko pridelani hrani.

Predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Tina Kobilšek pove, da v Sloveniji nekih velikih, izrazitih neenakosti v povezavi podnebnih sprememb s spolom za zdaj niso zaznali, da »je pa res, da v podnebnem zakonu, ki ga trenutno pripravljamo, vidimo priložnost za bolj sistemski pristop k tem vsebinam in zbiranju informacij o stanju v Sloveniji.«

Nasploh Slovenija sodi med države, ki se po merjenju različnih indeksov enakosti spolov, umeščajo na visoka mesta. »Globalni indeks enakosti spolov, ki ga pripravlja svetovni gospodarski forum nas umešča na 36. mesto med 153 državami sveta. Indeks enakosti spolov, ki ga pripravlja Evropski inštitut za enakosti spolov pa na 12. mesto v EU.« pove Franko in doda, da meni, »da je mogoče zdaj kar precejšen plus za Slovenijo, glede na to, da imamo prvič v zgodovini predsednico države, ki je v svojih načrtih tudi naslovila podnebna vprašanja. V bistvu ne samo predsednico države, ampak imamo tudi prvič v zgodovini predsednico parlamenta, 38 odstotkov poslank in 7 ministric in da je to velik prelom kot dojemanja politike kot moške domene.«

Z namenom povečati možnosti vpliva in soodločanja žensk so Evropski poslanci konec novembra sprejeli direktivo o zastopanosti žensk v upravnih odborih podjetij. Cilj direktive je, da bodo do konca junija 2026 ženske zasedale vsaj 40 odstotkov delovnih mest neizvršnega direktorja oziroma 33 odstotkov vseh direktorskih položajev v podjetjih z več kot 250 zaposlenih. V Evropskem parlamentu so ob tem poudarili, da mora biti ključno merilo izbirnih postopkov tudi v prihodnje uspešnost.

Tatjana Milovanović, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope