V evropskem programu Obzorja 2020 so podprli neobičajen projekt, ki bo poskušal ujeti različne vonje evropske kulturne dediščine. ODEUROPA, v katerem sodeluje tudi Slovenija, bo tako s pomočjo umetne inteligence in kemije poskušal prepoznati vonje ter njihov pomen za oblikovanje evropske skupnosti in tradicije. Zahvaljujoč projektu se bodo raziskovalci lahko vrnili nekaj stoletij nazaj na podlagi česar bomo izvedeli kako je npr. dišalo delo kakšnega znamenitega slikarja ali pisatelja.

Matija Strlič, redni profesor analizne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter redni profesor za dediščinske znanosti na Univerzitetnem kolidžu v Londonu, bo v projektu sodeloval v imenu britanske univerze. Za lažje razumevanje namena oz. cilja projekta Odeuropa se je potrebno najprej vrniti na sam začetek nastanka muzejev v poznem 18. in 19. stoletju, kjer so hranili zbirke pomembnežev oz. raziskovalcev, poudari Strlič: ,,Lahko so se jih dotikali, jih gledali od blizu, vonjali, poslušali…V tem našem zgodovinskem razumevanju muzeologije se zdi, da danes v muzejih in galerijah, kjer so predmeti od nas oddaljeni, včasih v vitrinah, nekako izgubljamo ta pristen stik med umetnostjo, dediščino in obiskovalci. V okviru tega projekta smo želeli ta stik nekako na novo vzpostaviti.''

Mednarodna ekipa raziskovalcev in strokovnjakov bo skušala analizirati in poustvariti vonjave, ki so bile v Evropi običajne od 16. do 20. stoletja, ,,in razumeti kako obiskovalci in uporabniki kulturne dediščine dojemajo predmete, ne samo skozi vizualno ampak tudi skozi olfaktorično informacijo, ker gre za pomemben način emocionalne komunikacije v sodobni muzeologiji,'' pojasni Strlič.

Najprej nameravajo strokovnjaki za umetno inteligenco razviti algoritme oz. orodja, ki bodo prečesala zgodovinska besedila v sedmih jezikih. Pri tem bodo s pomočjo jezikoslovcev iskali reference, besedišča in slike, povezane z vonjem, pojasni Marko Grobelnik, raziskovalec umetne inteligence na Inštitutu Jožef Stefan: ,,Cilj je, da bi iz nekakšnega poljubnega besedila ali slike poskušali najprej detektirati tipične emocije, okolje in kontekst v katerem se ta slika oz. besedilo nahaja, iz tega pa nato izpeljati tipične vonjave, ki so spremljale tisto bodisi besedilo ali sliko, ne pogoje v katerih sta nastajala, tega ne moremo vedeti, ampak kaj to delo izraža.''

Gre za prvo evropsko pobudo za uporabo umetne inteligence na področju vonja. Grobelnik poudarja, da je koncept vonja v besedilih sicer zelo prisoten, a kljub temu še zelo neraziskan: ,,Ta spekter bomo razširili še na druge dejavnike, ki se pojavljajo v besedilu, iz tega pa bomo potem kontekst navezali na strukturo oz. klasifikacijo vonja, kar bo verjetno nekakšna mešanica. Če gre npr. za neko sliko travnika, pomladne narave, približno vemo, kakšne so tipične vonjave, in na ta način bi potem pripisali. Če gre npr. za neko vzdušje med ljudmi na nekem srečanju, so to mogoče konferenčne vonjave. Če pa gre za neko pesem, tipično so umetniška besedila čustveno bolj nabita, to sicer ne bo nikoli stoprocentno, bo pa vsaj karakteristično.''

Nato se bodo povezali s kemiki, tukaj bo nastopil profesor Strlič, in izdelovalci parfumov: ,,Informacijo, ki jo bodo zgodovinarji s pomočjo umetne inteligence pridobili, bom poskušal interpretirati na način, da bomo vonje objektov, ki se bodo pojavili v teh raziskavah, poskusili analizirati na kemijski način. To pomeni, da bomo določili kakšne so spojine v teh vonjih, na osnovi te informacije pa bomo nekaj teh vonjev poskusili kemijsko rekonstruirati.''

Kasneje bodo lahko te vonje uporabili v obliki razstav, obiskovalcem, zgodovinarjem, konzervatorjem, restavratorjem in drugim uporabnikom ustanov kulturne dediščine pa približati novo dimenzijo razstavljenih eksponatov ter jih povabiti k pogovoru.

Po besedah profesorja Matije Strliča pričakujejo, da bodo v okviru tega interdisciplinarnega projekta, ki bo trajal tri leta, pri analizi starejših del naleteli na več omemb vonjev, kot v sodobni literaturi: ,,Zavedati se moramo, da je sodobna kultura z razumevanjem čistote in čistosti vedno manj odvisna od naravnih vonjev. Predstavljam si, da bomo v zgodovinski literaturi našli precej več referenc na temo različnih vonjav. Nekatere od teh bodo mogoče povsem samoumevne, recimo vonj po tobaku, plesni ali kaj podobnega, nekatere pa nas bodo zelo verjetno presenetile.''

Pri izbiri materiala olfaktorične dediščine bodo raziskovalcem in strokovnjakom pomagali muzeji, galerije in druge ustanove kulturne dediščine, kot je recimo Nacionalna univerzitetna knjižnica v Ljubljani, še doda Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan: ,,To je približno določeno, nismo pa zaprti proti ničemer. Načeloma bomo začeli z nekimi arhivi, ki so prosto na razpolago ali pa so v lasti projektnih partnerjev, ker pa je tega zelo veliko na spletu, bomo kasneje to razširili še na druge vire, vse, kar je pač relevantno in zanimivo.''

Poleg omenjenega inštituta in britanskega Univerzitetnega kolidža v Londonu v projektu Odeuropa sodelujejo še nizozemski družboslovni center KNAW, nemška univerza FAU Erlangen-Nürnberg, italijanska fundacija Bruna Kesslerja, francoski raziskovalni center Eurecom ter britanska univerza Anglia Ruskin.

Program Obzorja 2020 je za triletni projekt namenil 2,8 milijona evrov.

Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope