V Evropi vsako leto za rakom na novo zboli več kot 3 milijone ljudi. V UKC Maribor in še v treh evropskih bolnišnicah bodo skušali s pomočjo novega projekta dognati, kako se ljudje počutijo med in po zdravljenju raka. Zanima jih, kakšne so njihove stiske, da bi jim tako skušali bolje pomagati in povečati njihovo možnost čim boljše prognoze in kvalitetnega življenja.
V Mariboru to pomlad vre od zagona, saj so v UKC Maribor, na Filozofski fakulteti in Feriju zagnali nov visokotehnološki projekt Persist, v katerem bodo razvijali pomoč bolnikom z rakom in zdravnikom, ki jih zdravijo. Gre za enega prvih zelo velikih projektov pri nas, ki jih financira Evropska unija. Projekt pa je pomemben tudi zato, ker gre za prvo uporabo umetne inteligence pri spremljanju bolnikov. Spremljali bodo bolnike z rakom, za zdaj bo to 20 bolnic z rakom na dojki in 20 bolnikov z rakom na debelem črevesu, ki bodo ves čas imeli podporo pametne tehnologije in psihologov. S pomočjo umetne inteligence bodo sporočali svoje počutje preko ustreznih analiz zdravnikom, ki bodo tako lahko bolje spremljali bolnike. Direktor UKC Maribor, dr. Vojko Flis, pravi, da znamo v Evropi zdraviti bolnike na klasičen način, jih operirati, zdraviti z biološkimi zdravili in obsevanji, ne vemo pa, kako na zdravje bolnikov vpliva počutje.
Zelo pomemben del zdravljenja je počutje, a to področje sploh ni dobro raziskano, pravi dr. Flis: »Mi vemo, da je duševno počutje izredno pomembno pri vsakodnevnem zdravljenju vseh, ne le rakavih bolnikov. Ljudje to opisujejo kot voljo do življenja. Vemo, da je naravoslovni del medicine dobro raziskan, drugi del pa ne, čeprav je zelo pomemben. Zato želimo o tem dobiti več podatkov, ki jih bomo lahko nato analizirali. Ob tem pa tudi želimo raziskovati in uporabljati umetno inteligenco v medicini, tega vlaka ne želimo zamuditi.« S pomočjo pametnih naprav, ki jih bodo nosili, bodo vključeni pacienti ves čas sporočali podatke v analizo. Ob tem bodo ves čas tudi v stiku tudi z virtualno spremljevalko Evo, v pogovoru z njo bodo centralnemu računalniku sporočali podatke, ki bi jih sicer morali izpolnjevati preko vprašalnikov. Analiza zbranih podatkov bo zdravnikom in psihologom sporočila, kako naj pacientu pomagajo, da se bo na duševni ravni lahko bolje spoprijel s svojo boleznijo.
Množica osebnih podatkov se bo medtem zbirala skladno s strogo evropsko zakonodajo, ves čas bodo tudi dobro zavarovani. S projektom želijo doseči izboljšanje kakovosti življenja po zdravljenju za bolnike in izgraditi platformo za podporo zdravnikom pri diagnosticiranju in sprejemanju odločitev v vsakodnevni praksi. Največ pa bodo ob zaključku projekta imeli bolniki, dodaja dr. Flis: »Virtualna Eva bo bolnikom v pomoč prav v obdobju, ko doživljajo največjo stisko, izvedo svojo diagnozo in doživljajo pravi duševni vihar. Mnogi se namreč takrat tako sesujejo, da da to vpliva na uspehe zdravljenja ali pa celo nočejo več do svojega zdravnika. S pomočjo tega projekta lahko to preprečimo in bolnikom pokažemo, da rak ni bolezen, ki se konča tragično, pač pa je bolezen, ki jo zmoremo zdraviti. Pri tem jim lahko nudimo tudi duševno podporo, česar do sedaj na učinkovit način na evropski ravni nismo znali.«
V projektu Persist sodeluje 13 članic iz desetih držav, skupna vrednost projekta je več kot pet milijonov evrov, 700.000 evrov dobijo partnerji iz Slovenije. V celoti financira Evropska unija v okviru programa Horizon 2020.
Darja Potočan
Projekt Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus
