Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Jan Kus, saksofonist iz New Yorka
Obiskali smo Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Sredi Buenos Airesa vas lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa začara melodija slovenskega saksofonista Jana Kusa.
Sanja Pirc je lektorica slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu. Večno mesto od blizu spoznava že dobro desetletje in v tem času se je nabrala polna malha zgodb. Kot je povedala Mojci Delač, v italijanskem glavnem mestu ne živi zelo veliko Slovencev in nimajo nobenega organiziranega formalnega društva, največkrat pa se družijo na različnih dogodkih, ki jih organizira slovensko veleposlaništvo. Lektorat pa seveda nudi poseben prostor za stik s slovenskim jezikom in kulturo. Tudi o tem je Sanja Pirc pripovedovala Mojci Delač, ki jo je, med pestrim urnikom predavanj, poklicala v Rim.
New York je svetovna metropola jazza in latino glasbe. Bi rekli, da imajo slovenska, slovanska glasba, melodije iz Portorika in džez veliko skupnega? Če menite, da ne, se motite. Imajo Jana Kusa. Z njim se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
V Argentino je življenjska pot pred pol stoletja zanesla Primorko Branko Gomezelj. Po poklicu frizerka je v središču argentinske prestolnice odprla frizerski salon, ki ga vodi še danes. Branka Gomezelj je v pogovoru z Lili Brunec orisala svoje življenje v Argentini, stike s slovenskimi rojaki, pa tudi predpraznično vzdušje v poletnem Buenosairesu. In od kod prihaja?
Še nekaj kratkih novic:
Minuli petek je bil v znaku miklavževanja v Društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu. Učenci Dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije so pod mentorstvom učiteljice Rut Zlobec in Nine Stanimirov Veriš pripravili kulturni program, za nagrado pa so dobili praznična darila.
Miklavževanje Društvo Slovencev Kredarica organizira od ustanovitve in tako že 22. leto prispeva k negovanju slovenskega jezika in kulture skozi ohranjanje slovenskih običajev. Za najmlajše je prihod Miklavža nedvomno eden izmed najljubših.
Dva dni kasneje je miklavževanje organiziralo tudi Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina. V veliki dvorani, okrašeni z novoletnimi lučkami in baloni, so najprej sodeloval v glasbeni delavnici pod taktirko profesorice Daniele Avram. Nato so si na velikem platnu ogledali novoletno risanko v pričakovanju, da jim Miklavž prinese darila. Predsednik Miloš Pešić je otroke povabil, da še enkrat na glas zapojejo ter tako prikličejo Miklavža.
Prav danes so v Beogradu organizirali pogovor z arhitektom Vasom Perovićem o mestih, v katerih je živel in v njih študiral in so ga izoblikovali s svojim kontekstom in arhitekturo. Spregovoril je tudi o sakralnem in profanem v arhitekturi. Vaso Perović je nekaj časa preživel tudi v Ljubljani, zato je del predavanja posvetil tudi prestolnici Slovenije.
Do 19. decembra potekajo v Beogradu, Nišu, Smederevu, Novem Sadu, Kovinu in v Pančevu Dnevi slovenskega filma. Predstavljajo se predvsem novejši filmski ustvarjalci.
868 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Jan Kus, saksofonist iz New Yorka
Obiskali smo Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Sredi Buenos Airesa vas lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa začara melodija slovenskega saksofonista Jana Kusa.
Sanja Pirc je lektorica slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu. Večno mesto od blizu spoznava že dobro desetletje in v tem času se je nabrala polna malha zgodb. Kot je povedala Mojci Delač, v italijanskem glavnem mestu ne živi zelo veliko Slovencev in nimajo nobenega organiziranega formalnega društva, največkrat pa se družijo na različnih dogodkih, ki jih organizira slovensko veleposlaništvo. Lektorat pa seveda nudi poseben prostor za stik s slovenskim jezikom in kulturo. Tudi o tem je Sanja Pirc pripovedovala Mojci Delač, ki jo je, med pestrim urnikom predavanj, poklicala v Rim.
New York je svetovna metropola jazza in latino glasbe. Bi rekli, da imajo slovenska, slovanska glasba, melodije iz Portorika in džez veliko skupnega? Če menite, da ne, se motite. Imajo Jana Kusa. Z njim se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
V Argentino je življenjska pot pred pol stoletja zanesla Primorko Branko Gomezelj. Po poklicu frizerka je v središču argentinske prestolnice odprla frizerski salon, ki ga vodi še danes. Branka Gomezelj je v pogovoru z Lili Brunec orisala svoje življenje v Argentini, stike s slovenskimi rojaki, pa tudi predpraznično vzdušje v poletnem Buenosairesu. In od kod prihaja?
Še nekaj kratkih novic:
Minuli petek je bil v znaku miklavževanja v Društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu. Učenci Dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije so pod mentorstvom učiteljice Rut Zlobec in Nine Stanimirov Veriš pripravili kulturni program, za nagrado pa so dobili praznična darila.
Miklavževanje Društvo Slovencev Kredarica organizira od ustanovitve in tako že 22. leto prispeva k negovanju slovenskega jezika in kulture skozi ohranjanje slovenskih običajev. Za najmlajše je prihod Miklavža nedvomno eden izmed najljubših.
Dva dni kasneje je miklavževanje organiziralo tudi Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina. V veliki dvorani, okrašeni z novoletnimi lučkami in baloni, so najprej sodeloval v glasbeni delavnici pod taktirko profesorice Daniele Avram. Nato so si na velikem platnu ogledali novoletno risanko v pričakovanju, da jim Miklavž prinese darila. Predsednik Miloš Pešić je otroke povabil, da še enkrat na glas zapojejo ter tako prikličejo Miklavža.
Prav danes so v Beogradu organizirali pogovor z arhitektom Vasom Perovićem o mestih, v katerih je živel in v njih študiral in so ga izoblikovali s svojim kontekstom in arhitekturo. Spregovoril je tudi o sakralnem in profanem v arhitekturi. Vaso Perović je nekaj časa preživel tudi v Ljubljani, zato je del predavanja posvetil tudi prestolnici Slovenije.
Do 19. decembra potekajo v Beogradu, Nišu, Smederevu, Novem Sadu, Kovinu in v Pančevu Dnevi slovenskega filma. Predstavljajo se predvsem novejši filmski ustvarjalci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Neveljaven email naslov