Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Jan Kus, saksofonist iz New Yorka
Obiskali smo Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Sredi Buenos Airesa vas lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa začara melodija slovenskega saksofonista Jana Kusa.
Sanja Pirc je lektorica slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu. Večno mesto od blizu spoznava že dobro desetletje in v tem času se je nabrala polna malha zgodb. Kot je povedala Mojci Delač, v italijanskem glavnem mestu ne živi zelo veliko Slovencev in nimajo nobenega organiziranega formalnega društva, največkrat pa se družijo na različnih dogodkih, ki jih organizira slovensko veleposlaništvo. Lektorat pa seveda nudi poseben prostor za stik s slovenskim jezikom in kulturo. Tudi o tem je Sanja Pirc pripovedovala Mojci Delač, ki jo je, med pestrim urnikom predavanj, poklicala v Rim.
New York je svetovna metropola jazza in latino glasbe. Bi rekli, da imajo slovenska, slovanska glasba, melodije iz Portorika in džez veliko skupnega? Če menite, da ne, se motite. Imajo Jana Kusa. Z njim se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
V Argentino je življenjska pot pred pol stoletja zanesla Primorko Branko Gomezelj. Po poklicu frizerka je v središču argentinske prestolnice odprla frizerski salon, ki ga vodi še danes. Branka Gomezelj je v pogovoru z Lili Brunec orisala svoje življenje v Argentini, stike s slovenskimi rojaki, pa tudi predpraznično vzdušje v poletnem Buenosairesu. In od kod prihaja?
Še nekaj kratkih novic:
Minuli petek je bil v znaku miklavževanja v Društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu. Učenci Dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije so pod mentorstvom učiteljice Rut Zlobec in Nine Stanimirov Veriš pripravili kulturni program, za nagrado pa so dobili praznična darila.
Miklavževanje Društvo Slovencev Kredarica organizira od ustanovitve in tako že 22. leto prispeva k negovanju slovenskega jezika in kulture skozi ohranjanje slovenskih običajev. Za najmlajše je prihod Miklavža nedvomno eden izmed najljubših.
Dva dni kasneje je miklavževanje organiziralo tudi Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina. V veliki dvorani, okrašeni z novoletnimi lučkami in baloni, so najprej sodeloval v glasbeni delavnici pod taktirko profesorice Daniele Avram. Nato so si na velikem platnu ogledali novoletno risanko v pričakovanju, da jim Miklavž prinese darila. Predsednik Miloš Pešić je otroke povabil, da še enkrat na glas zapojejo ter tako prikličejo Miklavža.
Prav danes so v Beogradu organizirali pogovor z arhitektom Vasom Perovićem o mestih, v katerih je živel in v njih študiral in so ga izoblikovali s svojim kontekstom in arhitekturo. Spregovoril je tudi o sakralnem in profanem v arhitekturi. Vaso Perović je nekaj časa preživel tudi v Ljubljani, zato je del predavanja posvetil tudi prestolnici Slovenije.
Do 19. decembra potekajo v Beogradu, Nišu, Smederevu, Novem Sadu, Kovinu in v Pančevu Dnevi slovenskega filma. Predstavljajo se predvsem novejši filmski ustvarjalci.
867 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Jan Kus, saksofonist iz New Yorka
Obiskali smo Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Sredi Buenos Airesa vas lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa začara melodija slovenskega saksofonista Jana Kusa.
Sanja Pirc je lektorica slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu. Večno mesto od blizu spoznava že dobro desetletje in v tem času se je nabrala polna malha zgodb. Kot je povedala Mojci Delač, v italijanskem glavnem mestu ne živi zelo veliko Slovencev in nimajo nobenega organiziranega formalnega društva, največkrat pa se družijo na različnih dogodkih, ki jih organizira slovensko veleposlaništvo. Lektorat pa seveda nudi poseben prostor za stik s slovenskim jezikom in kulturo. Tudi o tem je Sanja Pirc pripovedovala Mojci Delač, ki jo je, med pestrim urnikom predavanj, poklicala v Rim.
New York je svetovna metropola jazza in latino glasbe. Bi rekli, da imajo slovenska, slovanska glasba, melodije iz Portorika in džez veliko skupnega? Če menite, da ne, se motite. Imajo Jana Kusa. Z njim se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
V Argentino je življenjska pot pred pol stoletja zanesla Primorko Branko Gomezelj. Po poklicu frizerka je v središču argentinske prestolnice odprla frizerski salon, ki ga vodi še danes. Branka Gomezelj je v pogovoru z Lili Brunec orisala svoje življenje v Argentini, stike s slovenskimi rojaki, pa tudi predpraznično vzdušje v poletnem Buenosairesu. In od kod prihaja?
Še nekaj kratkih novic:
Minuli petek je bil v znaku miklavževanja v Društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu. Učenci Dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije so pod mentorstvom učiteljice Rut Zlobec in Nine Stanimirov Veriš pripravili kulturni program, za nagrado pa so dobili praznična darila.
Miklavževanje Društvo Slovencev Kredarica organizira od ustanovitve in tako že 22. leto prispeva k negovanju slovenskega jezika in kulture skozi ohranjanje slovenskih običajev. Za najmlajše je prihod Miklavža nedvomno eden izmed najljubših.
Dva dni kasneje je miklavževanje organiziralo tudi Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina. V veliki dvorani, okrašeni z novoletnimi lučkami in baloni, so najprej sodeloval v glasbeni delavnici pod taktirko profesorice Daniele Avram. Nato so si na velikem platnu ogledali novoletno risanko v pričakovanju, da jim Miklavž prinese darila. Predsednik Miloš Pešić je otroke povabil, da še enkrat na glas zapojejo ter tako prikličejo Miklavža.
Prav danes so v Beogradu organizirali pogovor z arhitektom Vasom Perovićem o mestih, v katerih je živel in v njih študiral in so ga izoblikovali s svojim kontekstom in arhitekturo. Spregovoril je tudi o sakralnem in profanem v arhitekturi. Vaso Perović je nekaj časa preživel tudi v Ljubljani, zato je del predavanja posvetil tudi prestolnici Slovenije.
Do 19. decembra potekajo v Beogradu, Nišu, Smederevu, Novem Sadu, Kovinu in v Pančevu Dnevi slovenskega filma. Predstavljajo se predvsem novejši filmski ustvarjalci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov