Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Jan Kus, saksofonist iz New Yorka
Obiskali smo Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Sredi Buenos Airesa vas lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa začara melodija slovenskega saksofonista Jana Kusa.
Sanja Pirc je lektorica slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu. Večno mesto od blizu spoznava že dobro desetletje in v tem času se je nabrala polna malha zgodb. Kot je povedala Mojci Delač, v italijanskem glavnem mestu ne živi zelo veliko Slovencev in nimajo nobenega organiziranega formalnega društva, največkrat pa se družijo na različnih dogodkih, ki jih organizira slovensko veleposlaništvo. Lektorat pa seveda nudi poseben prostor za stik s slovenskim jezikom in kulturo. Tudi o tem je Sanja Pirc pripovedovala Mojci Delač, ki jo je, med pestrim urnikom predavanj, poklicala v Rim.
New York je svetovna metropola jazza in latino glasbe. Bi rekli, da imajo slovenska, slovanska glasba, melodije iz Portorika in džez veliko skupnega? Če menite, da ne, se motite. Imajo Jana Kusa. Z njim se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
V Argentino je življenjska pot pred pol stoletja zanesla Primorko Branko Gomezelj. Po poklicu frizerka je v središču argentinske prestolnice odprla frizerski salon, ki ga vodi še danes. Branka Gomezelj je v pogovoru z Lili Brunec orisala svoje življenje v Argentini, stike s slovenskimi rojaki, pa tudi predpraznično vzdušje v poletnem Buenosairesu. In od kod prihaja?
Še nekaj kratkih novic:
Minuli petek je bil v znaku miklavževanja v Društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu. Učenci Dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije so pod mentorstvom učiteljice Rut Zlobec in Nine Stanimirov Veriš pripravili kulturni program, za nagrado pa so dobili praznična darila.
Miklavževanje Društvo Slovencev Kredarica organizira od ustanovitve in tako že 22. leto prispeva k negovanju slovenskega jezika in kulture skozi ohranjanje slovenskih običajev. Za najmlajše je prihod Miklavža nedvomno eden izmed najljubših.
Dva dni kasneje je miklavževanje organiziralo tudi Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina. V veliki dvorani, okrašeni z novoletnimi lučkami in baloni, so najprej sodeloval v glasbeni delavnici pod taktirko profesorice Daniele Avram. Nato so si na velikem platnu ogledali novoletno risanko v pričakovanju, da jim Miklavž prinese darila. Predsednik Miloš Pešić je otroke povabil, da še enkrat na glas zapojejo ter tako prikličejo Miklavža.
Prav danes so v Beogradu organizirali pogovor z arhitektom Vasom Perovićem o mestih, v katerih je živel in v njih študiral in so ga izoblikovali s svojim kontekstom in arhitekturo. Spregovoril je tudi o sakralnem in profanem v arhitekturi. Vaso Perović je nekaj časa preživel tudi v Ljubljani, zato je del predavanja posvetil tudi prestolnici Slovenije.
Do 19. decembra potekajo v Beogradu, Nišu, Smederevu, Novem Sadu, Kovinu in v Pančevu Dnevi slovenskega filma. Predstavljajo se predvsem novejši filmski ustvarjalci.
868 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Jan Kus, saksofonist iz New Yorka
Obiskali smo Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Sredi Buenos Airesa vas lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa začara melodija slovenskega saksofonista Jana Kusa.
Sanja Pirc je lektorica slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu. Večno mesto od blizu spoznava že dobro desetletje in v tem času se je nabrala polna malha zgodb. Kot je povedala Mojci Delač, v italijanskem glavnem mestu ne živi zelo veliko Slovencev in nimajo nobenega organiziranega formalnega društva, največkrat pa se družijo na različnih dogodkih, ki jih organizira slovensko veleposlaništvo. Lektorat pa seveda nudi poseben prostor za stik s slovenskim jezikom in kulturo. Tudi o tem je Sanja Pirc pripovedovala Mojci Delač, ki jo je, med pestrim urnikom predavanj, poklicala v Rim.
New York je svetovna metropola jazza in latino glasbe. Bi rekli, da imajo slovenska, slovanska glasba, melodije iz Portorika in džez veliko skupnega? Če menite, da ne, se motite. Imajo Jana Kusa. Z njim se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
V Argentino je življenjska pot pred pol stoletja zanesla Primorko Branko Gomezelj. Po poklicu frizerka je v središču argentinske prestolnice odprla frizerski salon, ki ga vodi še danes. Branka Gomezelj je v pogovoru z Lili Brunec orisala svoje življenje v Argentini, stike s slovenskimi rojaki, pa tudi predpraznično vzdušje v poletnem Buenosairesu. In od kod prihaja?
Še nekaj kratkih novic:
Minuli petek je bil v znaku miklavževanja v Društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu. Učenci Dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije so pod mentorstvom učiteljice Rut Zlobec in Nine Stanimirov Veriš pripravili kulturni program, za nagrado pa so dobili praznična darila.
Miklavževanje Društvo Slovencev Kredarica organizira od ustanovitve in tako že 22. leto prispeva k negovanju slovenskega jezika in kulture skozi ohranjanje slovenskih običajev. Za najmlajše je prihod Miklavža nedvomno eden izmed najljubših.
Dva dni kasneje je miklavževanje organiziralo tudi Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina. V veliki dvorani, okrašeni z novoletnimi lučkami in baloni, so najprej sodeloval v glasbeni delavnici pod taktirko profesorice Daniele Avram. Nato so si na velikem platnu ogledali novoletno risanko v pričakovanju, da jim Miklavž prinese darila. Predsednik Miloš Pešić je otroke povabil, da še enkrat na glas zapojejo ter tako prikličejo Miklavža.
Prav danes so v Beogradu organizirali pogovor z arhitektom Vasom Perovićem o mestih, v katerih je živel in v njih študiral in so ga izoblikovali s svojim kontekstom in arhitekturo. Spregovoril je tudi o sakralnem in profanem v arhitekturi. Vaso Perović je nekaj časa preživel tudi v Ljubljani, zato je del predavanja posvetil tudi prestolnici Slovenije.
Do 19. decembra potekajo v Beogradu, Nišu, Smederevu, Novem Sadu, Kovinu in v Pančevu Dnevi slovenskega filma. Predstavljajo se predvsem novejši filmski ustvarjalci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov