Iger, ki so trajale 12 dni, se je udeležilo 1272 športnic in športnikov iz 49 držav, ki so se pomerili v šestih športih oziroma desetih disciplinah.

Najuspešnejša posameznica olimpijskih iger v Sarajevu je bila smučarska tekačica Marja-Liisa Hämäläinen s tremi zlatimi in eno bronasto medaljo, domači junak pa je bil Jure Franko, ki je pri 21 letih osvojil prvo medaljo na zimskih olimpijskih igrah. 14. februar je dan, ki se je zapisal v zgodovino slovenskega športa, saj je takrat osvojil srebro v veleslalomu. Po prvi vožnji je vodil Švicar Max Julen, drugi je bil Andreas Wenzel iz Lihtenštajna, tretji pa Avstrijec Franz Gruber. Franko je bil četrti (za zmagovalnim odrom je zaostajal le 12 stotink), Boris Strel pa peti, le osem stotink za Frankom. Franku je v drugem delu tekme uspela življenjska vožnja, prevzel je vodstvo, Gruber in Wenzel sta zaostala, Julenu pa je le uspelo rešiti 23 stotink naskoka. Strel je preizkušnjo končal na petem mestu, Križaj pa na devetem. Ponarodel je slogan Volimo Jureka više od bureka.

Ob obletnici iger bodo v Sarajevu pripravili slavnostno akademijo, v sklopu praznovanja obletnice pa bodo na smučišču Bjelašnica po Franku poimenovali olimpijsko veleslalomsko progo.

Za enega najbolj nepozabnih nastopov v Sarajevu sta poskrbela umetnostna drsalca Jayne Torville in Christopher Dean z Ravelovim Bolerom, za katerega sta za umetniški vtis od vseh sodnikov dobila oceno 6.0, kar je bil najbolje ocenjen nastop v zgodovini olimpijskih iger.

Po letih gradnje in preobrazbe je gostoljubno Sarajevo 12 dni dihalo za šport

Februarja 1984 sta mesto in celotna Jugoslavija dihala za olimpijske igre, olimpijska maskota, volkec Vučko, ki ga je oblikoval Jože Trobec, pa se je zapisala v srca gledalcev in še danes domuje v marsikaterem domu. Volkec Vučko je bil izbran med 836 prijavljenimi na natečaj, Trobec pa ga je narisal na podlagi vedenja o Jahorini, divji planini v Bosni in Hercegovini in enem od treh prizorišč zimskih iger.

Mesto je bilo pred igrami brez snega, tik pred začetkom pa je dobilo obilno pošiljko snežnih padavin, tako da so imele pristojne službe, pomagali pa so tudi številni prebivalci, polne roke dela. Igre so minile v znamenju topline domačinov, športniki pa so spisali nekaj izjemnih zgodb, ki odmevajo še desetletja pozneje.

Pod scenografijo na slovesnosti ob odprtju, na njej je prisego v imenu športnikov izrekel Bojan Križaj, in zaprtju se je podpisala Meta Hočevar.

Velik slovenski prispevek k igram

Sarajevo je bilo izbrano za gostitelja iger maja 1978, ko je na glasovanju v Atenah premagalo Saporo in Göteborg. "Sarajevo, Jugoslavija, bo gostitelj zimskih olimpijskih iger 1984," je naznanil takratni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja lord Killanin. Pred državo je bil zahteven gradbeni in organizacijski podvig, pri katerem so pomembno vlogo odigrali Slovenci. Sarajevo je postalo ogromno gradbišče, saj je bilo treba iz nič zgraditi večino potrebne infrastrukture. Pred gradnjo je mesto premoglo le eno ledeno ploskev v kompleksu Skenderija, skromno smučarsko središče na Jahorini in nekaj tekaških prog na Velikem polju.

Igre so potekale med dvema bojkotoma. Igre v Lake Placidu leta 1980 je, potem ko je invazija Sovjetske zveze v Afganistanu sprožila vrhunec hladnovojnega obračunavanja v športu, bojkotiralo 66 držav, štiri leta po Sarajevu pa je vzhodni blok vrnil udarec in 14 držav je bojkotiralo Los Angeles 1984.

Pri pripravi in gradnji objektov so sodelovala številna slovenska podjetja, Iskra, Elan, Gorenje in Rašica so le nekatera izmed njih. Skakalni center na Igmanu, ki je bil na nekaterih področjih eden najsodobnejših in najbolj inovativnih centrov v Jugoslaviji, sta zasnovala in postavila brata Janez in Vlado Gorišek, na gozdnatem območju na Bjelašnici pa je smučarske proge pripravil Peter Lakota.

Sorodna novica Sarajevo 1984: 40 let legendarnega Vučka in olimpijskih iger, ki so se zasidrale v našo zavest

V treh letih so zgradili od športne dvorane Zetra, steze za bob in sankanje na Trebeviću, skakalnic na Igmanu, žičnic na Bjelašnici in Jahorini, olimpijskih vasi Dobrinja in Mojmilo do novinarskega središča na Skenderiji in še 28 zimskošportnih središč. Ob tem so zgradili tudi za 160 kilometrov cest, da bi izboljšali dostop do gorskih območij iz Sarajeva ali jih povezali med seboj, prenovljena pa sta bila še mestna železniška postaja in sarajevsko mednarodno letališče ter zgrajen mednarodni terminal.

Z vlakom na igre

Igre, ki jih je zaznamovalo pomembno dejstvo, da so bila prizorišča zelo blizu skupaj, vse je potekalo v radiju 25 kilometrov, so privabile številne gledalce. Organizatorji so prodali 250.000 vstopnic, večina tekmovanj je bila razprodanih. Iz Ljubljane in Maribora sta v Sarajevo vozila posebna vlaka, ki sta v prestolnico BIH-a prispela malo po 7. uri zjutraj, okoli 21. ure pa ste se vračala proti Sloveniji.

Igre so pomenile tudi velik zalogaj za novinarje. Z iger je poročalo 2363 akreditiranih novinarjev, še 5030 je bilo televizijcev in radijcev.

Proračun iger je bil najprej ocenjen na 150 milijonov dolarjev, a so ga potem zmanjšali na 130 milijonov, v končnem uradnem poročilu pa so potrdili, da je proračun iger znašel 203 milijone dolarjev, pod črto pa je bilo za 12 milijonov dolarjev dobička.

Vojna vihra je prinesla uničenje

Takrat si nihče ni mislil, da bo čez nekaj let vojna tako kruto zarezala v vsakdan prebivalcev BiH-a, med štiriletno vojno pa je bila poškodovana ali uničena veličina olimpijske infrastrukture, le delno so jo pozneje obnovili.

Razstava o igrah: od Vučkov do Belega vlaka

Ob 40. obletnici iger si lahko v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije ogledate razstavo o igrah Srebrne igre 1984, na katerih so predstavljeni različni vidiki 12 dni iger, ki so se zapisale v zgodovino kot ene najuspešnejših. Pri tem so v mozaik predstavljenih podob pomemben del prispevali posamezniki, ki so do danes ohranili številne predmete, povezane z igrami, in delili svoje zgodbe. Pomemben doprinos k razstavi je zbirka Tomaža Alaufa, strastnega zbiralca vsega, kar je povezano z igrami v Sarajevu. Njegov dom je poln vseh mogočih predmetov, opreme, telefonov, različnih drobcev, ki jih zbira že leta. "Z njegovo zbirko nam je uspelo dopolniti razstavo in ji dati tisti pravi pridih 80. let, ki smo ga želeli pričarati," je povedala kustosinja razstave Andreja Zupanec Bajželj.

Razstava je na ogled do 5. maja.