Sinoči je v BK TV studiu v Mariboru potekalo soočenje kandidatov parlamentarnih strank za evropski parlament, ki ga je pripravil časopis Večer. Foto: Večer/Igor Napast
Sinoči je v BK TV studiu v Mariboru potekalo soočenje kandidatov parlamentarnih strank za evropski parlament, ki ga je pripravil časopis Večer. Foto: Večer/Igor Napast

Franc Kangler (SDS+SLS) je populistično vztrajal pri trditvi, da Slovenija ne spoštuje schengenskih predpisov in da slovensko mejo ilegalno vsak dan prestopi več kot 100 prebežnikov. To je mit, ki smo ga v prejšnjih preverjanjih dejstev že razbili. Potem ko je Tanja Fajon (SD) navedla aktualne podatke o nezakonitih prestopih meje, je Franc Kangler dejal, da podatek ni točen, češ da bi moral vsebovati še število vrnjenih tujcev.

Franc Kangler: Ne razpolagajo pa s podatki, koliko nam italijanski in avstrijski varnostni organi vrnejo oseb, ki so ilegalno prišle.
Razlaga: Policija je 9. maja navedla, da nam je Italija letos vrnila 90 tujcev, kar je več kot lani, Avstrija 18, Hrvaška 13, Madžarska pa enega tujca. Če vrnjene prebežnike prištejemo k drugim statistikam o nezakonitih prehodih meje (do 12. maja je podatek 3.364), dobimo za 3,6 % večje število. Podatek o vračilu tujcev torej ne spremeni bistveno slike o ilegalnih prihodih prebežnikov.

Sašo Slaček Brlek (Levica) je opisoval diktat Evropske komisije pri dokapitalizaciji slovenskih bank.

Slaček Brlek: Za to oceno bančne luknje, izgleda, ni imela (Evropska komisija, op. a.) nobene metodologije. To cifro slabih 5 milijard, ki smo jo morali dati v banke, si je očitno preprosto nekdo izmislil.
Razlaga: Celotno metodologijo je Banka Slovenije objavila na spletu decembra 2013 na 122 straneh, najprej v angleškem, pozneje v slovenskem jeziku. Metodologija za izračun primanjkljaja kapitala v bankah je torej poznana. Številka 5 milijard ni izmišljena, ampak izračunana. Vprašanje, ki se danes problematizira, pa je, ali je utemeljena na pravih vhodnih podatkih (ali niso bile nepremičnine pri pregledu kakovosti sredstev ocenjene prenizko) in ali niso bili stresni testi bank opravljeni na preveč črnih, nerealnih makroekonomskih scenarijih, ki sta jih določili Evropska komisija in Evropska centralna banka.

Pogosto naletimo na oceno, da so evropski predpisi preveč zapleteni. Helena Cvikl (SMC) je kritizirala uredbo o varstvu osebnih podatkov GDPR.

Helena Cvikl: Vsi ti načini in te direktive, ki prihajajo iz Evrope, mislim, da bi se morale nekje poenostaviti.
Razlaga: Najprej, GDPR je uredba in ne direktiva. To pomeni, da so jo morale članice dve leti po sprejetju v Evropskem parlamentu v celoti prenesti v svojo zakonodajo, nekatera vsebinska in postopkovna vprašanja so še vedno lahko uredile po svoje. Direktive, ki prihajajo iz Evrope, pa niso nujno zapletene. Določajo cilje in smer, od držav članic pa je odvisno, kako jih bodo v dveh letih dosegle. In še zanimivost: Evropska komisija pod Junckerjem ni "bruhala" zakonodajnih predlogov, v nasprotju z EK-jem, ki ga je vodil José Manuel Barroso, jih je vsako leto podal 75 % MANJ.

Nekateri kandidati imajo za demografijo precej preproste diagnoze in recepte.
Zmago Jelinčič (SNS): Če bi bilo malo manj deviantnosti, pa več normalnega seksa, bi bilo tudi Slovencev in Slovenk več.

Razlaga: Rodnost se v Sloveniji znižuje vsaj že 100 let. Izjemna leta so bila le po drugi svetovni vojni. Jelinčič je rojen 1948, generacija njegovih staršev je bila precej homogena, ko gre za rojevanje otrok in ustvarjanje družine, v njegovi generaciji pa se je rodnost vztrajno zniževala. Pri tem deviantnost ne igra vloge, razen če med deviantnost šteje izboljšanje življenjskega standarda (ki obratno korelira z rodnostjo), podaljševanje šolanja in prelaganje rojstev v višje starosti.