"Politika Piratov sloni na deljenju znanja, idej in kulture. Zagovarjamo popolno svobodo mišljenja in izražanja, ki ne posega v svobodo drugega," imajo zapisano v programu. Foto: BoBo
Rok Andree
Predsednik Rok Andree. Foto: BoBo
Pirati želijo omogočiti ljudem, ki že danes kupujejo konopljo na črnem trgu, da dobijo veliko varnejši izdelek, ki ne bi vseboval drugih drog, pesticidov, težkih kovin. Foto: BoBo

Ker je stranka nastala po vzoru podobnih strank po Evropi, ko se je začelo ostreje omejevati splet in deljenje datotek, v programu veliko prostora namenijo ravno vprašanjem nadzora in uporabe spleta. Zavzemajo se za ustavno zagotovljeno pravico dostopa do spleta, ki mora ostati svoboden in nevtralen. Za enakomeren razvoj države in zmanjševanje razvojnih razlik bi spodbujali izgradnjo širokopasovne infrastrukture tudi na območjih, ki ekonomsko niso zanimiva za komercialne ponudnike. Ustvarili bi pogoje za sodelovanje podjetij, izobraževalno-raziskovalnih ustanov in javne uprave za učinkovitejši razvoj e-družbe.

Zavzemajo se za reformo avtorskega prava. Po njihovem mnenju so ustvarjena dela rezultat dostopa do zakladnice celotnega ustvarjenega znanja človeštva, zato se morajo tja tudi vračati ter biti na razpolago vsem. Zavzemajo se za prehod s kolektivnega na individualno upravljanje avtorskih pravic. Prav tako bi reformirali patentno pravo, saj so mnenja, da bi patente morali podeljevati le za izjemne izume. "Pirati se v splošnem zavzemamo za odpravo vseh monopolov, ki ovirajo razvoj družbe in družbene blaginje," so zapisali.

Zavzemajo se za vsem dostopen sistem zdravstvenega varstva, odpravo dopolnilnega zdravstvenega sistema in čim hitrejši prehod na sistem e-zdravja.

Za legalizacijo marihuane
Zagovarjajo nerepresivno politiko drog in zahtevajo ukinitev neprimerne ter nedelujoče prohibicije. "Prepoved naravnih rastlin je popolnoma absurdna, zato smo za takojšnjo odpravo prepovedi gojenja in uživanja marihuane in vzpostavitev regulacije na tem področju," pravijo. Zato so zbirali tudi podpise podpore državljanov in januarja v državni zbor odnesli več kot 18.000 podpisov pod peticijo za popolno legalizacijo ter regulacijo konoplje. Skupaj s podmladkom SMC-ja so pripravili predlog zakona, ki dovoljuje uporabo konoplje, gojenje v majhnih količinah, regulira prodajo in uporabo ter omogoča nadzor. SMC je nato zakon dal v postopek v državnem zboru, a bodo volitve prišle prehitro.

Izobrazba in UTD za vse
V programu imajo zapisano tudi pravico do kakovostne izobrazbe, saj se zavzemajo, da bo javni izobraževalni sistem dostopen vsem - vse od predšolske vzgoje in izobraževanja do podiplomske izobrazbe. "Prost dostop do informacij in izobraževanja je nujni pogoj za gospodarski in družbeni razvoj," so prepričani.

Kot pomembno obliko ekonomske demokracije vidijo zadružništvo. Za širitev tega gospodarskega sektorja je treba ustvariti zakonodajno podporno okolje, ki omogoča čim lažje delovanje zadrug, hkrati pa omogoča tudi preoblikovanje podjetij v delavske zadruge. Zagovarjajo tudi uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka.

Zgodovina
Piratska stranka Slovenije je nastala leta 2012 po vzoru podobnih strank iz tujine. Prva je bila ustanovljena leta 2006 na Švedskem, ko so se začeli pritiski za omejitev spletne strani The Pirate Bay, ki je omogočala neposredno izmenjavo datotek med uporabniki. Sami pravijo, da so se organizirali zaradi upora proti poskusom pretiranega nadzora in regulacije spleta.

Na volitvah so prvič nastopili leta 2014, ko smo izbirali evropske poslance. Na listi so imeli le enega kandidata Rolanda Benjamina Vaz Ferreiro, a se mu ni uspelo prebiti v Bruselj. Istega leta so nastopili tudi na državnozborskih volitvah, na katerih jim tudi ni uspel preboj v parlament, a so dosegli 1,34 odstotka podpore volivcev, kar pomeni, da so pridobili mesečna sredstva iz proračuna za delovanje stranke.