Golob, Brglez in Fajon poudarjajo, da jih je izkušnja še bolj povezala. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Golob, Brglez in Fajon poudarjajo, da jih je izkušnja še bolj povezala. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Kandidat Socialnih demokratov (SD) in Gibanja Svoboda (GS) Milan Brglez je po delnih neuradnih izidih prejel dobrih 15 odstotkov glasov. S tem se je uvrstil na tretje mesto prvega kroga volitev za predsednika republike. V drugi krog se ni uvrstil, saj sta ga prehitela Nataša Pirc Musar (slabih 27 odstotkov) in Anže Logar (slabih 34 odstotkov), kažejo zadnji izidi DVK-ja.

V predsedniško tekmo se je podal dokaj pozno, ankete pa so kazale, da je imel možnost za drugo mesto, zato je bilo vzdušje v volilnem štabu v središču Ljubljane napeto. A ob 19.30, ko je Državna volilna komisija objavila prve delne izide, se je to upanje nemudoma razblinilo. Štab je za kratko skoraj popolnoma utihnil, nato so sledili prvi trezni komentarji.

Brglez in najvidnejši predstavniki obeh strank so se zahvaljevali volivcem, podpornikom in poudarjali, da se bo projekt sodelovanja nadaljeval.

Brglez: Odločili so volivci

Gre za predsedniške volitve, ne za parlamentarne. Vsekakor pa ste lahko prepričani, da se bo ta projekt povezovanja SD-ja in Gibanja Svobode nadaljeval in bo vplival na politiko v Sloveniji.

Brglez

Brglez je čestital Logarju in Pirc Musarjevi za uvrstitev v drugi krog in se zahvalil volivcem, ki so zanj oddali glas. Ni se jasno izrekel, koga bo – če bo – podprl v drugem krogu, je pa poudaril, da mora prejemnik njegove podpore izkazati pripadnost vrednotam, ki jih sam zagovarja. Napovedal je, da bo povezovanje SD-ja in GS-ja še naprej njegova prioriteta. "Časi so takšni, da je projekt povezovanja nujen, da lahko država normalno deluje in izpolni pričakovanja volivcev," je sporočil. Poleg "projekta sodelovanja" bo svoje sile usmeril tudi v naslednje evropske volitve (je aktualni evropski poslanec).

Golob in Fajon sta v prvih izjavah zavračala povezavo med izidom prejšnjih parlamentarnih in tokratnih predsedniških volitev. Pozneje pa sta začela poudarjati delež, ki so jih tokrat prejeli kandidati, ki jih vidita kot levosredinske.

Prepričan sem, da je to, da smo se s SD-jem odločili za skupnega kandidata, odlična popotnica. S tem je trdnejša tudi koalicija. Poraženca bomo spoznali v 2. krogu in že danes vsem, kdo bo ta poraženec. Kdo z leve sredine bo zmagal, je manj pomembno kot to, da leva sredina prevzame to funkcijo v svoje roke in za naslednjih pet let pridobi stabilno politično okolje.

Golob

Golob: Praznik leve sredine

"Izidi volitev so zelo jasni," je dejal predsednik vlade Robert Golob. "Te volitve so bile praznik demokracije na levi sredini." Leva sredina je imela po njegovih besedah tri, štiri kandidate, volivci so imeli izbiro, in kot so izbrali, tako je prav, je izjavil.

"Ljudje so se danes znova odločili za izide, kot so bili na parlamentarnih volitvah," je zatrdil, češ leva sredina je dobila veliko več glasov kot kandidat SDS-a. Brglez je odličen kandidat, a ljudje na levi sredini mislijo s svojo glavo in izberejo tistega, ki jim je pač bližje, je pojasnil. Izida posledično ne razume kot poraz koalicije.

Golob je za uvrstitev v drugi krog čestital Logarju in Pirc Musarjevi, a poudaril, da Logar ne more dobiti njegove podpore, saj je to "nekaj, kar bi Slovenijo vrnilo v mračne čase zadnjih dveh let".

Sprva, v volilnem štabu, ni želel neposredno napovedati podpore v drugem krogu. Na poznejši novinarski konferenci pa je jasno napovedal, da bo Gibanje Svoboda stalo za Natašo Pirc Musar. "Naša odločitev je, da podpiramo kandidatko, ki deli naše vrednote. Vemo, kaj je naša

dolžnost v drugem krogu," je še poudaril in nadaljeval, da so "v politiki zato, ker želijo dobro za državo, in s tega vidika je povezovanje okoli najboljše kandidatke, v tem primeru Nataše Pirc Musar, nam popolnoma logično".

"Poraženca bomo spoznali v drugem krogu in jaz vem že danes, kdo bo poraženec v drugem krogu. In to je tisto, kar je najpomembnejše. Kdo z leve sredine bo zmagovalec, je manj pomembno kakor to, da leva sredina prevzame to funkcijo v svoje roke in s tem se naslednjih pet let dobi stabilno politično okolje v Sloveniji," je napovedal.

Je Golobu žal, da ni kandidirala Marta Kos? Ne, ker je vzniknil projekt sodelovanja, je odgovoril in dodal, da o tem, kaj bi bilo, ne želi špekulirati.

"Lepa popotnica za delo naprej"

Tudi Tanja Fajon je poudarila enako. "Po dolgih letih sta dve stranki skupaj v kampanji, menim, da nas je ta skupna zgodba utrdila, da smo še bolj zgradili zaupanje. To nam bo pomagalo v koaliciji," je zatrdila. Po njenih besedah sicer izida niso veseli, želeli so si več, a kot pravi tudi ona, so predsedniške volitve nekaj drugega, kot so parlamentarne. "Če seštejemo odstotke dveh najboljših kandidatov leve sredine, se je potrdil izid s parlamentarnih volitev – več kot 40 odstotkov. Prepričana sem, da v drugem krogu že imamo zmagovalca z leve sredine," je dodala.

Čestitala je Anžetu Logarju in Nataši Pirc Musar za uvrstitev v drugi krog.

"Milan Brglez je dal vse od sebe, zame je še vedno izvrsten kandidat za predsednika Republike Slovenije, ampak če mu ne bo uspelo v drugi krog, je pomembno to, da bodo glasovi volivk in volivcev za levosredinskega kandidata, kar je naša tista skupna zgodba za prihodnost Slovenije, zagotovo zmagovalni," je dejala predsednica SD-ja.

Vodja volilnega štaba Dejan Levanič se je v večerni izjavi za medije zahvalil za vsak glas, ki so ga Brglezu namenili volivci. Kot je dejal, so naredili dobro kampanjo, v kateri so poudarili Brglezove vrline.

Iz štaba Milana Brgleza

Življenje in delo Milana Brgleza

Star je 55 let. Rojen je v Celju, mladost je preživel v Zrečah, pozneje se je preselil v Žiri, leta 1994 pa v Ljubljano, kjer živi še danes. Leta 1992 se je zaposlil na ljubljanski fakulteti za družbene vede, kjer je bil nekaj časa tudi predstojnik katedre za mednarodne odnose. Med letoma 2011 in 2014 je bil podpredsednik Rdečega križa, od leta 2019 pa predsednik Šahovske zveze Slovenije, a je po napovedi kandidature za predsednika republike z mesta predsednika odstopil. V politiko je vstopil leta 2014, ko se je priključil novonastali Stranki Mira Cerarja in postal njen podpredsednik. Po zmagi SMC-ja na volitvah julija 2014 je bil najprej predviden za zunanjega ministra, a je med koalicijskimi pogajanji položaj pripadel predsedniku DeSUS-a Karlu Erjavcu. SMC je nato Brgleza predlagal za predsednika državnega zbora, podprlo ga je 66 poslancev, parlament je vodil do leta 2018. Po volitvah se je sprl s Cerarjem, bil izključen iz stranke in se nato pridružil SD-ju. Leta 2019 je bil s preferenčnimi glasovi izvoljen za evropskega poslanca.