Planica
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 8 glasov Ocenite to novico!
Peter Prevc in Jože Šlibar
Peter Prevc in Jože Šlibar sta edina slovenska svetovna rekorderja. Foto: BoBo
Primož Ulaga
Primož Ulaga se je v osemdesetih letih veselil treh zmag v Planici. Foto: www.alesfevzer.com
Toni Nieminen
Toni Nieminen je 17. marca 1994 postal prvi človek, ki je preletel 200 metrov. Foto: EPA
Kazujoši Funaki, Primož Peterka in Andreas Widhölzl
Primož Peterka je dvakrat dvignil veliki kristalni globus pod Poncami. Foto: EPA
Björn Einar Romören
Björn Einar Romören je leta 2005 postavil svetovni rekord (239 metrov), ki je veljal šest let. Norvežan je vedno najraje skakal prav v Planici, kjer je zmagal tudi leta 2006. Foto: EPA
Martin Koch, Robert Kranjec in Simon Ammann
Robert Kranjec bil v Planici skoraj vsako leto med najboljšimi. Leta 2012 je zmagal in si zagotovil mali kristalni globus najboljšega v poletih. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Jurij Tepeš in Peter Prevc
Jurij Tepeš je 22. marca 2015 za 2,8 točke ugnal Petra Prevca, ki je tako ostal brez velikega kristalnega globusa. Foto: BoBo
Peter Prevc
Peter Prevc je 20. marca 2016 z zmago zaokrožil sanjsko sezono in dvignil veliki kristalni globus pred 33.000 navdušenimi navijači. Foto: BoBo

Dodaj v

Zgodovina Planice - od Seppa Bradla do Petra Prevca

Na listi rekorderjev tudi Šlibar in Prevc
20. marec 2017 ob 10:04
Ljubljana - MMC RTV SLO

Brez Planice si ni mogoče zamisliti sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih. Dolina pod Poncami je že pravi sinonim za najdaljše polete orlov na smučeh.

Organizatorji drugih tekem svetovnega pokala lahko Planici zavidajo izjemno tradicijo in odlično izpeljane prireditve. Vsako leto se na sklepni prireditvi svetovnega pokala zbere ogromno gledalcev, kar na drugih prizoriščih ni pravilo.

Začetniki smučarskih skokov so bili Norvežani, ki so bili nepremagljivi med letoma 1868 (najdaljši skok je bil 19,5 m) in 1916 (58,5 m). Zgodovina smučarskih skokov v Sloveniji se uradno začenja s prvim rekordom in prvenstvom leta 1921 v Bohinju. Prvi rekorder in prvak je postal Jože Pogačar, ki je pristal pri devetih metrih. Že pred letom 1930 je Planica dobila prvo skakalnico. Leta 1931 so v Planici odprli Dom. Kmalu so se pojavile zamisli o večjem objektu, ki bi ustrezal določilom FIS-a za večja tekmovanja. Najzaslužnejpi za gradnjo skakalnice so bili tajnik v jugoslovanski zimskošportni zvezi Joso Gorec, inženir Stanko Bloudek in gradbenik Ivan Rožman.

Birger Ruud prvi planiški rekorder
4. februarja 1934 so napravo preizkusili z državnim prvenstvom. Franc Palme je zmagal z državnim rekordom (60 m). Mesec dni pozneje so se na Bloudek-Rožmanovi velikanki že pomerili vsi največji mojstri skakanja iz Norveške, Avstrije in Slovenije.

25. marca 1934 je Norvežan Birger Ruud postavil nov svetovni rekord (92 m). To je bila velika prelomnica v zgodovini smučarskih skokov.

Od tedaj je Planica za vedno zapisana z zlatimi črkami. Norvežani so bili v ospredju tudi leto pozneje. Reidar Andersen je pomaknil rekord na 99 metrov in le za las zgrešil magično mejo.

Bradl prvi Zemljan čez 100 metrov
15. marca 1936 je komaj 18-letni Avstrijec Sepp Bradl postal prvi človek, ki je poletel več kot 100 metrov. V Planici je pristal pri 101,5 metra. Po vojni je Stanko Bloudek s sodelavci temeljito obnovil skakalnico, FIS pa ni hotel izdati dovoljenja za mednarodna tekmovanja na skakalnici, ki je bila za tedanje razmere že letalnica. Prvi povojni junak je bil leta 1948 Švicar Fritz Tschanen z novo rekordno znamko Planice (120 m). Pri enaki daljavi je ljubljenec domačega občinstva Janez Polda padel.

Kulm in Oberstdorf prehitela Planico
Leta 1950 se je Bloudkova velikanka prvič podrla. Leseno stebrišče, ki je držalo zgornji, umetni del doskočišča, je bilo dotrajano. Bloudek se je hitro lotil prenove, ki je trajala dve leti. Na začetku petdesetih let sta Oberstdorf in Kulm prehitela Planico in prevzela primat v boju za najdaljše daljave. Teren v Planici ni več dovoljeval bistvenih povečav in tako je Planica kar dolgih 21 let čakala na nov rekord.

Šlibar postavil rekord v Oberstdorfu
24. februarja 1961 je na letalnici Heinija Klopferja v Oberstdorfu Jože Šlibar postal prvi Slovenec, ki je postavil svetovni rekord (141,0 m). Meritve so potekale izjemno dolgo, nato pa je rekord potrdil uradni napovedovalec Bruno Moravetz, in to kar v slovenščini. Množica navdušenih navijačev je sprejela Šlibarja na ljubljanski železniški postaji, postal je pravi narodni junak. Skakalec iz Kovorja pri Tržiču je še vedno vsako leto gost Planice.

Brata Gorišek sta naredila načrte za letalnico
Misli planiških organizatorjev pa so bile že vsa ta leta, tudi po Bloudkovi smrti, usmerjene v gradnjo nove letalnice, ki bi Planici povrnila nekdanjo slavo. Brata Lado in Janez Gorišek sta prevzela Bloudkovo dediščino. Imela sta veliko znanja in za tisti čas osupljive ideje. Leta 1962 je začelo delovati združenje KOP (Kulm-Oberstdorf-Planica). Brata Gorišek sta lokacijo izbrala malo naprej od obeh tedanjih skakalnic (90 m in 120 m). Letalnica je bila projektirana tako, da bi jo brez velikih težav tudi povečevali, kar se je pozneje izkazalo za odlično zamisel.

Sijajna prva prireditev na letalnici bratov Gorišek
Kritična točka je bila po tedaj veljavnih pravilih pri 123 metrih, letalnica je dovoljevala polete tudi prek 160 metrov. Izkopali so 15.000 kubičnih metrov materiala in uredili več kot 7.000 kvadratnih metrov terena. Od 21. do 23. marca 1969 je okoli 90.000 gledalcev pod Poncami videlo nepozabno prireditev. Svetovni rekord je bil izboljšan kar petkrat. Norvežan Björn Wirkola (156 m in 160 m), Čehoslovak Jiri Raška (156 m in 164 m) in Nemec Manfred Wolf (165 m) so vrnili Planico na pota stare slave. Odlična prireditev je navdušila tudi predsednika FIS-a Marca Hodlerja in mednarodna smučarska zveza je na kongresu v Opatiji leta 1971 sklenila, da bo naslednje leto v Planici tudi prvo svetovno prvenstvo v poletih.

Norčič skoraj rekorder
Prvenstvo je potekalo v pretoplem vremenu, tekmovanje je motil tudi veter. Zmagal je legendarni Švicar Walter Steiner, Peter Štefančič pa je končal na 10. mestu. Bogdan Norčič je bil leta 1977 še zelo mlad in obetaven skakalec. Nastopil je kot predskakalec z višjega naleta. V zelo ugodnih vetrovnih razmerah ga je odneslo zelo daleč. Veljavni svetovni rekord je imel Avstrijec Toni Innauer (176 m), Norčič pa je pristal pri 181 metrih, vendar je pri doskoku sedel na smuči. Njegov veljavni jugoslovanski rekord je bil 168 metrov.

Med letoma 1987 in 2011 vsi rekordi v Planici
Leta 1979 je svetovni prvak postal Avstrijec Armin Kogler, ki je tudi prvi zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala. Finec Matti Nykänen, ki po mnenju mnogih strokovnjakov velja za najboljšega skakalca vseh časov, je leta 1985 postal svetovni prvak. V Planici je postavil tudi dva rekorda (187 m in 191 m). Njegov dosežek je leto pozneje na Kulmu uspelo izenačiti Avstrijcu Andreasu Felderju. Poljak Piotr Fijas je leta 1987 v Planici pristal pri 194 metrih in od tedaj do februarja 2011 je imela Planica vseskozi svetovni rekord v svoji lasti. Mednarodna smučarska zveza je skušala zajeziti prehiter razvoj poletov, vendar ji ni uspelo. Še posebej hitro so se daljave večale, ko se je na začetku devetdesetih let uveljavil škarjasti slog skakanja.

Ulaga zaznamoval tekmovanje leta 1988

Planica je vsako leto priredila tudi tekmovanje na Bloudkovi velikanki. Še posebej se nam je v spomin vtisnil finale svetovnega pokala leta 1988. 26. in 27. marca je Primož Ulaga dosegel nepozabno dvojno zmago. Najprej je bil nepremagljiv na srednji skakalnici, potem pa še na 120-metrski, kjer je 2. mesto zasedel Rajko Lotrič. Ulaga si je priboril tudi tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala.

Nieminen prvi poletel čez 200 metrov
Rekordna bera se je ob manjših popravkih in povečavah letalnice nadaljevala. Vrhunec je dosegla na 13. svetovnem prvenstvu v poletih leta 1994. Finski čudežni deček Toni Nieminen je prvi poletel čez 200 metrov (203 m), Norvežan Espen Bredesen, ki je tistega leta prevladoval v svetovnem pokalu, pa je rekord pomaknil do 209 metrov. Svetovni prvak je postal Čeh Jaroslav Sakala.

Zgodovinska uspeha Primoža Peterke
Poleti so bili znova na sporedu leta 1997, ko je največji uspeh v zgodovini slovenskega skakalnega športa dosegel Primož Peterka. Pod Poncami je bil četrti in drugi, v skupnem seštevku pa je ugnal glavnega tekmeca Nemca Dietherja Thomo. S tem je postal prvi Slovenec, ki je dvignil veliki kristalni globus, zmagal pa je tudi v posebnem seštevku poletov. Več kot 100.000 gledalcev v treh dneh je videlo nova rekorda Norvežanov Bredesena (210 m) in Lasseja Ottesena (212 m). Peterka je leta 1997 na Kulmu kot prvi Slovenec preletel 200 metrov (203 m). Njegov slovenski rekord je istega leta v Planici kot predskakalec izboljšal Goran Janus (205,5 m).

Pošteno skakanje Kasaija in Saitoha
Leta 1998 je bila na sporedu prireditev na Bloudkovi velikanki. Peterka je v boju za skupno zmago v svetovnem pokalu ugnal Avstrijca Andreasa Widhölzla in Japonca Kazujošija Funakija ter še drugič poskrbel za vsesplošno rajanje pod Poncami. Peterka je bil na zadnji tekmi le sedmi in usoda je bila v rokah in nogah Japoncev, ki pa so skakali pošteno. Zmagal je Noriaki Kasai, drugo mesto pa je zasedel Hiroja Saitoh, Funaki je bil le četrti, kar je pomenilo, da s 50 osvojenimi točkami ni prehitel Peterke.

Hautamäki blestel leta 2003
Od leta 1999 so vsako leto na vrsti poleti ob koncu marca. Norvežan Tommy Ingebrigtsen je tega leta rekordno znamko potisnil na 219,5 metra. Že naslednje leto je priljubljeni Andreas Goldberger priletel do 225 metrov. Leta 2002 je slovenski rekord postavil leteči Kranjčan Robert Kranjec (222,5 m). Finale svetovnega pokala leta 2003 je minil v znamenju Finca Mattija Hautamäkija, ki je trikrat zrušil rekord. 23. marca je pristal pri neverjetnih 231 metrih. Z izjemnimi poleti je dobil obe posamični tekmi.

Svetovno prvenstvo v znamenju Vikingov
Planica je leta 2004 gostila 18. svetovno prvenstvo v poletih. Tekme so potekale v malce manj ugodnem februarskem terminu, Planica je bila pravljično zasnežena. Novi svetovni prvak je postal Norvežan Roar Ljökelsöy, tudi na ekipni tekmi so slavili Vikingi.

Romören pomaknil mejo na 239 metrov
Zadnji dan poletov marca 2005 se je v Planici končal pravljično, saj so gledalci videli štiri svetovne rekorde in nov slovenski rekord. Tekmo najboljših 30 skakalcev v svetovnem pokalu je dobil Björn Einar Romören, ki je v finalu poletel 239 metrov! Norvežan je rekord postavil že v poskusni seriji, ko je pristal pri 234,5 metra. Za vsega tri minute mu je rekord prevzel Matti Hautamäki (235,5). V finalu je v izjemnih razmerah Janne Ahonen skočil kar 240 metrov, a mu ni uspelo obstati na smučeh. Tihi Finec bi lahko letel celo 245 metrov, a je močno skrajšal skok. Pri padcu se je lažje poškodoval. Rok Benkovič je na 19. rojstni dan popravil slovenski rekord (226,0) in izjemno sezono (mesec prej je v Oberstdorfu presenetljivo postal svetovni prvak) končal s petim mestom.

Malysz osvojil še četrti veliki kristalni globus
Leta 2007 je planiški praznik minil povsem v znamenju Adama Malysza. "Batman z Visle" je slavil kar tri zmage in se še četrtič veselil skupne zmage v svetovnem pokalu. To je pred njim uspelo le legendarnemu Mattiju Nykänenu. Prvi dan je tretje mesto zasedel Jernej Damjan, popoln slovenski dan pa je s 4. mestom dopolnil Kranjec, ki je v poskusni seriji tudi postavil slovenski rekord (229 metrov).

Kranjec pravi specialist za polete
Kranjec je vso kariero blestel predvsem na letalnicah, leta 2012 je v Vikersundu postal tudi svetovni prvak. V Planici je bil prvič na stopničkah leta 2006, ko je zasedel tretje mesto. Zmagal je Finec Janne Happonen pred Avstrijcem Martinom Kochom. Leta 2009 si je Kranjec delil tretje mesto s Simonom Ammannom, zmagal je Finec Harri Olli.

Veliki slovenski uspehi so se nadaljevali leta 2011. Na moštveni tekmi so Peter Prevc, Jernej Damjan, Jurij Tepeš in Kranjec zaostali le za Avstrijo in Norveško. Na posamični tekmi zadnji dan sezone je le Kamil Stoch ugnal Kranjca. Na zmago je moral čakati vse do 16. marca 2012, ko je premagal Ammanna in Kocha. Dva dni pozneje se je moral zadovoljiti s tretjim mestom.

Tepeš doma slavil prvo zmago v svetovnem pokalu
Slovenci so postali prava velesila v smučarskih poletih. Leta 2013 je prvi dan tekmovanj zmagal Gregor Schlierenzauer pred Prevcem. Na ekipni tekmi so bili najboljši Andraž Pograjc, Tepeš, Prevc in Kranjec. Prerojeni Tepeš je nato zadnji dan sezone slavil prvo zmago v svetovnem pokalu, Prevc pa je bil tretji.

Po finalu leta 2013 so se lotili prenove letalnice. Rekonstrukcija je obsegala povečanje iz K točke 185 na K 200, hriba iz HS 215 na HS 225, ter razširitev za dva metra. Prenovo so opravili pod nadzorom direktorja planiškega centra Jelka Grosa, za konstrukcijo pa sta bila odgovorna Janez Gorišek in njegov sin Sebastjan. Poleti naj bi bili mogoči tudi prek 250 metrov.

Rekord Prevca na Bloudkovi velikanki
Leta 2014 se je po dolgih 16 letih svetovni pokal vrnil na Bloudkovo velikanko. Prvič so v Planici organizirali tudi ženske tekme svetovnega pokala. Že konec janurja sta bili dve tekmi na srednji skakalnici, obe pa je dobila Avstrijka Daniela Iraschko-Stolz.

Konec marca je prvi moški tekmi na Bloudkovi velikanki zmagal Nemec Severin Freund, ekipno tekmo pa so dobili Avstrijci. Zadnjo tekmo sezone je dobil Peter Prevc z novim rekordom skakalnice, ko je v finalni seriji pristal pri 142 metrih. S 100 točkami si je zagotovil tudi drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, zaostal je le za Kamilom Stochom.

Najgrenkejša slovenska dvojna zmaga
Na prvi tekmi na prenovljeni letalnici leta 2015 so popolnoma prevladovali slovenski letalci. Peter Prevc je zmagal z rekordom letalnice bratov Gorišek (248,5 m), Tepeš pa je bil drugi. Slovenski orli (Anže Semenič, Tepeš, Kranjec in Prevc) so nato dobili ekipno tekmo. V nedeljo se je pod Poncami odvijala prava drama v boju za veliki kristalni globus. Tepeš je z izjemnim poletom v finalni seriji (244 metrov, vsi sodniki so mu prisodili oceno 20) prehitel Prevca, ki je vodil po prvi seriji za 2,8 točke. To je bila najgrenkejša slovenska dvojna zmaga, saj je veliki kristalni globus s sedmim mestom na zadni tekmi odnesel Freund. Oba s Prevcem sta imela 1.729 točk, več zmag pa je v sezoni dosegel Nemec.

Planico 2016 bo težko preseči
Štiridnevni finale svetovnega pokala marca 2016 se je za slovenski tabor razpletel sanjsko. Prav vse dni so slovenski orli stali na odru za zmagovalce, Peter Prevc pa je pred domačimi gledalci za konec dvignil še veliki kristalni globus za zmago v svetovnem pokalu in mali kristalni globus za zmago v seštevku poletov. V eni sezoni je dosegel rekordnih 15 zmag, se 22-krat uvrstil na stopničke, skupaj pa je v eni sezoni zbral kar 2303 točke.

Šampion iz Dolenje vasi je v Planico prišel kot zmagovalec svetovnega pokala in svetovni prvak v poletih, v dolini pod Poncami pa je že po prvi posamični tekmi popravil dva rekorda (število zmag v sezoni in število zbranih točk v sezoni), drugi dan pa je osvojil mali globus v seštevku poletov - to mu je uspelo tretjič po vrsti, kar ni uspelo še nikomur - in še rekord po številu uvrstitev na zmagovalni oder. Prevc je sicer prav na vseh štirih tekmah pred domačimi gledalci stal na zmagovalnem odru. Na prvi in zadnji tekmi je zmagal, na drugi in tretji pa je bil drugi ter tako še izboljševal dosežke rekordne zime.

V Planici je blestel tudi veteran Robert Kranjec, ki je na prvi tekmi osvojil tretje mesto, na drugi je zmagal, na tretji je bil srebrn z ekipo, finalno tekmo pa je končal kot drugi, s tem pa je v seštevku poletov končal na končnem drugem mestu. Slovenija je na domači letalnici obkljukala še en cilj - v Pokalu narodov je prvič v zgodovini končala na drugem mestu.

Množice navijačev so v štirih dneh videle prav vse, le svetovnega rekorda ne. Že na preizkusu letalnice je Tilen Bartol ob poletu dolgem 252 m padel, prav zaradi tega pa je bilo vodstvo tekmovanja tudi malo konzervativno pri določanju naleta, saj je bila na prvem mestu varnost tekmovalcev.

Planica je na finalu svetovnega pokala pozdravila rekordno število obiskovalcev. V štirih dneh je v novi Nordijski center priromalo rekordnih 110.000 navijačev (prvi dan 20.500, drugi 22.500, tretji 32.500 in četrti 33.000, nekaj pa tudi na sredin preizkus letalnice).



Razvoj svetovnega rekorda v smučarskih skokih/poletih:
31,1 Mikkjel Hemmestveit (Nor) 1891, Red Wing
...
87,5 Robert Lymbyrne (Kan) 1932, Revelstoke
92,0 Birger Ruud (Nor) 1934, Planica
93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica
95,0 Stanislav Marusarz (Pol) 1935, Planica
93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica
93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica
99,5 Fritz Kainersdörfer (Švi) 1935, Ponte di Legno
101,5 Sepp Bradl (Avt) 1936, Planica
107,0 Sepp Bradl (Avt) 1938, Planica
108,0 Rudi Gehring (Nem) 1941, Planica
111,0 Hans Lahr (Nem) 1941, Planica
112,0 Paul Kraus (Nem) 1941, Planica
118,0 Rudi Gehring (Nem) 1941, Planica
120,0 Fritz Tschannen (Švi) 1948, Planica
124,0 Willi Gantschnigg (Avt) 1950, Oberstdorf
127,0 Sepp Weiler (Nem) 1950, Oberstdorf
135,0 Dan Netzell (Šve) 1950, Oberstdorf
139,0 Tauno Luiro (Fin) 1951, Oberstdorf
141,0 Jože Šlibar (Jug) 1961, Oberstdorf
141,0 Peter Lesser (Nem) 1962, Kulm
141,0 Kjell Sjöberg (Šve) 1964, Oberstdorf
142,0 Dalibor Moteljek (Češ) 1964, Oberstdorf
144,0 Nilo Zandanell (Ita) 1964, Oberstdorf
145,0 Peter Lessel (Nem) 1965, Kulm
146,0 Björn Wirkola (Nor) 1966, Vikersund
147,0 Lars Grini (Nor) 1967, Oberstdorf
148,0 Kjell Sjöberg (Šve) 1967, Oberstdorf
150,0 Lars Grini (Nor) 1967, Oberstdorf
154,0 Reinhold Bachler (Avt) 1967, Vikersund
156,0 Björn Wirkola (Nor) 1969, Planica
156,0 Jiri Raška (ČSFR) 1969, Planica
160,0 Björn Wirkola (Nor) 1969, Planica
164,0 Jiri Raška (ČSFR) 1969, Planica
165,0 Manfred Wolf (Nem) 1969, Planica
169,0 Heinz Wosipiwo (Nem) 1973, Oberstdorf
169,0 Walter Steiner (Švi) 1974, Planica
173,0 Geir Uwe Berg (Nor) 1976, Oberstdorf
174,0 Toni Innauer (Avt) 1976, Oberstdorf
174,0 Falko Weisspflog (Nem) 1976, Oberstdorf
176,0 Toni Innauer (Avt) 1976, Oberstdorf
176,0 Klaus Ostwald (Nem) 1979, Planica
176,0 Armin Kogler (Avt) 1980, Harrachov
180,0 Armin Kogler (Avt) 1981, Oberstdorf
181,0 Pavel Ploc (ČSFR) 1983, Harrachov
182,0 Matti Nykänen (Fin) 1984, Oberstdorf
185,0 Matti Nykänen (Fin) 1984, Oberstdorf
186,0 Mike Holland (ZDA) 1985, Planica
187,0 Matti Nykänen (Fin) 1985, Planica
191,0 Matti Nykänen (Fin) 1985, Planica
191,0 Andreas Felder (Avt) 1986, Kulm
194,0 Pjotr Fijas (Pol) 1987, Planica
196,0 Martin Höllwarth (Avt) 1994, Planica
203,0 Toni Nieminen (Fin) 1994, Planica
209,0 Espen Bredesen (Nor) 1994, Planica
210,0 Espen Bredesen (Nor) 1997, Planica
212,0 Lasse Ottesen (Nor) 1997, Planica
214,5 Martin Schmitt (Nem) 1999, Planica
219,5 Tommy Ingebrigtsen (Nor) 1999, Planica
224,5 Thomas Hörl (Avt) 2000, Planica
225,0 Andreas Goldberger (Avt) 2000, Planica
225,0 Adam Malysz (Pol) 2003, Planica
227,5 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica
228,5 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica
231,0 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica
231,0 Tommy Ingebrigtsen (Nor) 2005, Planica
234,5 Björn Einar Romören (Nor) 2005, Planica
235,5 Matti Hautamäki (Fin) 2005, Planica
239,0 Björn Einar Romören (Nor) 2005, Planica
243,0 Johan Remen Evensen (Nor) 2011, Vikersund
246,5 Johan Remen Evensen (Nor) 2011, Vikersund
250,0 Peter Prevc (Slo) 2015, Vikersund
251,5 Anders Fannemel (Nor) 2015, Vikersund
252,0 Robert Johansson (Nor) 2017, Vikersund
253,5 Stefan Kraft (Avt) 2017, Vikersund

Aleš Golob
Prijavi napako
Komentarji
Fndesjekl
# 17.03.2016 ob 06:40
no Joža, mi smo prpravlen, zdej pa le pužen že!!!
Planica - tekmovanje v smučar ...
Kazalo