Takrat se nismo nasmehnili, prikimali in rekli: "Lepo." Navdušenje je bilo precej večje, razsežnosti in pomembnosti dogodka primerno. Vsaj športniki smo znali izračunati, koliko bomo stari leta 2023, se prešteti, ugotoviti, kam kotiramo, in premeriti časovno razdaljo petih let.

V teh petih letih se je organizacijski komite organiziral, že obstoječa infrastruktura se je dopolnila, delavci in prostovoljci so se kalili na doma izvedenih tekmah svetovnega pokala, športniki pa smo trenirali. Po možnosti sistematično in strateško usmerjeno v domače svetovno prvenstvo.

Domače svetovno prvenstvo je velik motiv, vendar bi bilo pretirano trditi, da nas je misel nanj gnala naprej vsak dan, neprestano, znova in znova. Na dražljaj smo se navadili in se raje posvetili delu, ki nas je takrat čakalo. Svetovno prvenstvo se je zgolj zlagoma približevalo.

Danes pa se piše leto 2023 in prvenstvo se začne jutri. Vsakršna mirnodušnosti je izginila, s tem ko je Planica dobila svojo pravo podobo. Kar so bila še včeraj grda kovinska ogrodja, so danes lično umeščene tribune in šotori. Veliki delovni stroji prepuščajo mesto rokam delavcev, ki urejajo še zadnje podrobnosti. Proge so urejene, skakalnice poteptane.

Kot že tisočkrat prej prideš na trening, se ozreš in nenadoma ugotoviš, da je okoli tebe monumentalna kulisa, namenjena največjemu športnemu dogodku v zgodovini samostojne Slovenije.

Upam, da ste tudi vi že prišli do tega presunljivega spoznanja.