Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi bodo v torek vzeli pod drobnogled obrtniške pokojnine, ki bodo od junija nižje za 30 odstotkov.
Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov je potrdila znižanje pokojnin iz poklicnega pokojninskega zavarovanja za tretjino, ki že zdaj v povprečju znašajo skromnih 84 evrov. Na slabšem bo več kot devet tisoč zavarovancev sklada. Uprava Sklada še vedno vztraja, da bo od Ministrstva za delo zahtevala povračilo države. To o povračilu ne želi slišati. Prijatelji so mi večkrat rekli, nehaj, dvigni ta denar, ker ne boš nikoli nič dobila. Rekla sem, dokler bom mogla, bom plačevala. Ko sem dobila pa ta dopis, sem bila pa tako razočarana, še bolj pa ta mesec, ko smo že dobili pokojnine.« Tako o šoku ob prejetju obvestila Sklada obrtnikov in podjetnikov, da bo znižal izplačila za dobrih 30 odstotkov, razlaga upokojena obrtnica Emilija Selišnik. Razočarana je tudi modna oblikovalka Tanja Basle, ki v Sklad že več kot 30 let vplačuje 100 evrov mesečno. Ob sklenitvi pogodbe so ji na Skladu obljubljali okoli 500 evrov pokojnine: »Od teh 500 evrov so v teh letih že nekajkrat nižali, zadnji izračun, ki so ga naredili je bil 200 evrov. Zdaj pa želijo znižati še za 30 odstotkov.« In nekaj dni kasneje se je prav to tudi zgodilo. Po 8-urni maratonski seji, je prejšnji ponedeljek predsednik uprave Sklada Bojan Jean potrdil znižanje: »Namen tega znižanja je bil, da bo sistem postal trden in solventen. Ne načrtujemo novih znižanj.«
Obrtniki in podjetniki zahtevajo revizijo poslovanja Sklada in zaščito države
Predlagajo, da se sredstva v višini 165 milijonov evrov in obveznosti Sklada prenesejo na ZPIZ. Država se s tem ne strinja - sporočilo Ministrstva za delo je jasno: SOP je zasebni pravi subjekt, obveznosti države do njega so jasne: zagotavljati sredstva za izplačilo minimalnih pokojnin za tiste upokojene člane, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine od njegove ustanovitve do leta 1983. V letu 2017 je bilo takih 628 članov Sklada. Za vsa ostale upokojene člane, ki so začeli vplačevati po letu 1983, se sredstva nikoli niso zagotavljala iz državnega proračuna. Do prenosa obveznosti na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je kritičen tudi prvi mož ZPIZ-a Janez Papež: »Ne smemo pozabiti, da smo že pred leti nameravali pokojninsko blagajno očisti določenih stvari, predvsem socialnih korektivov in ni dobro, da bi sedaj z določenimi ukrepi pokojninsko blagajno spet bremenili. Pa čeprav bi šla ta sredstva iz proračuna.«
Vzporedni zavod za pokojninsko zavarovanje za obrtnike
Sklad je bil leta 1956 ustanovljen kot nekakšen vzporedni zavod za pokojninsko zavarovanje za obrtnike, saj ti v času po drugi svetovni vojni niso bili vključeni v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje tako kot ostali državljani. V državni pokojninski sistem so začeli obrtniki vplačevati premije leta 1965, iz tega pa so se jim prve pokojnine začele izplačevati šele po letu 1985. Da bi popravili to krivico, je DZ leta 2000 sprejel poseben zakon, ki je določil letno povračilo države skladu, nato pa z novim zakonom leta 2016 to povračilo znižal. Skladu tako zmanjkuje denarja, da bi lahko še naprej izplačeval pokojnine v sedanji višini vsem svojim članom. Ker sklad nima dovolj denarja za izplačilo vseh pokojnin v sedanji višini, je Agencija za zavarovalni nadzor ugotovila, da ne izkazuje ustrezne finančne trdnostni, to pa mu preprečuje ustanovitev zavarovalnice, na katero želi prenesti investicijska pokojninska zavarovanja. "Ukrep ni popularen, se pa da z njim ustrezno urediti stara in nova zavarovanja," je o sprejetem znižanju pokojnin še dejal Jean.
Ustanovili naj bi svojo zavarovalnico
Obrtniki so tako prepuščeni sami sebi, njihov pogled v prihodnost pa prav nič optimističen. SOP namreč že leta trži tudi rentna in investicijska pokojninska zavarovanja, kar mu je Agencija za zavarovalni nadzor prepovedala. Zdaj bo Sklad to dejavnost prenesel na novo družbo Aurio. »Tukaj diši po zapozneli privatizaciji ali pa lastninjenju. Ta denar rabijo, da ga lahko prenesejo na svojo zavarovalnico, da bo lahko funkcionirala, osnovno garancijo pa mora nekdo pokrivati in to smo mi,« opozarja član skupščine Sklada obrtnikov in podjetnikov Anton Može. V oči sicer bodejo tudi visoki honorarji dvočlanske uprave. Po podatkih iz letnega poročila Sklada, so ti leta 2017 znašali dobrih 281 tisoč evrov.
Več v oddaji Koda
Bo obrtnikom na pomoč priskočila država ali bodo pravico iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice? Lahko usodo SOP doživi tudi kateri drugi sklad, v katerega ljudje vlagajo za boljšo pokojnino? Kako varno je varčevanje za pokojnino v drugem ali tretjem stebru? Do kdaj bomo torej delali, glede na to, da vzdržnost pokojninskega sistema lahko zagotavljamo bolj ali manj samo s podaljševanjem delovne dobe? Podrobnosti v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi v torek, 21. maja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
